Jedro

Kršitev je bilo mogoče odpraviti na pritožbeni obravnavi. S tem je bila pritožniku omogočena tudi neokrnjena pravica do pravnega sredstva. Ker ne gre ne v dejanskem ne v pravnem pogledu za zapleteno zadevo, je senat pritožbenega sodišča odločil, da o zadevi odloči sodnica poročevalka.

Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Ta ocena sicer lahko temelji na približnem izračunu dokazovanih postavk, a se ob tem upoštevajo še splošno znani podatki o nujnosti, potrebnosti, vrsti in cenah različnih življenjskih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni: - v III. točki izreka tako, da se datum „31. 8. 2021“ nadomesti z datumom „30. 11. 2021“, znesek 1.410 EUR pa nadomesti z zneskom 1.806,67 EUR - v IV. točki izreka pa tako, da se datum „1. 9. 2021“ nadomesti z datumom „1. 12. 2021“, znesek 220 EUR z zneskom 210 EUR, znesek 360 EUR pa z zneskom 350 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: - mladoletna otroka udeležencev A. A. in B. B. zaupalo v varstvo, vzgojo in preživljanje materi C. C. (I. točka izreka); - stalno prebivališče mld. A. A. in B. B. določilo na naslovu ..., kamor se jima preko matere in zakonite zastopnice vroča tudi pošta (II. točka izreka); - očetu E. E. naložilo, da mora v 15 dneh za čas od 6. 11. 2020 do 31. 8. 2021 plačati zaostalo preživnino za mld. A. A. in B. B. v skupnem znesku 1.410 EUR na račun matere C. C. (III. točka izreka); - očetu E. E. naložilo, da mora od 1. 9. 2021 plačevati preživnino za mld. A. A. v znesku 220 EUR mesečno in za mld. B. B. 140 EUR mesečno, skupaj torej 360 EUR, do vsakega 20. v mesecu na TRR matere, s tem, da mora do pravnomočnosti tega sklepa zapadle obroke plačati v 15 dneh, v prihodnje dospevajoče obroke pa do vsakega 20. v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude s plačilom posameznega obroka do plačila, po prvi uskladitvi preživnin z gibanjem življenjskih stroškov pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu Vlade RS in obvestilu pristojnega Centra za socialno delo (IV. točka izreka); - stike očeta z otrokoma določilo tako, da potekajo vsak drugi vikend od petka od 19.00 ure do nedelje do 19.00 ure, stike med tednom bosta starša sproti dogovarjala, stike med počitnicami pa tako, da otroka med poletnimi počitnicami preživita z očetom strnjeno 10 dni, počitnice med šolskim letom pa preživita otroka izmenjaje pri enem in drugem od staršev v celoti, vse v skladu z vsakokratnim dogovorom staršev (V. točka izreka); - zavrnilo predlog, kolikor predlagateljica zahteva plačilo preživnine za otroka tudi za obdobje od 1. 10. 2020 do 5. 11. 2020 ter kolikor zahteva višjo preživnino, kot je določena v III. in IV. točki izreka tega sklepa (VI. točka izreka); - odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (VII. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je glede odločitve o preživnini (III. in IV. točka izreka) pravočasno pritožil nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in kršitve ustavnih pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zniža preživnino na 130 EUR za vsakega otroka oziroma tako, da skupna mesečna preživnina za oba otroka ne bo presegla 260 EUR.

Navaja, da je sodišče napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev in posledično narobe med starša razdelilo breme preživljanja. Pritožnik takšnega preživninskega bremena ne zmore.

Sodišče je kršilo 8. člen ZPP, ker je napačno presodilo izpovedi strank in listinske dokaze. Sodišče je storilo tudi kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker pritožniku ni vročilo nekaterih listin, na katere se sklicuje pri ugotavljanju stroškov vrtca. Zaradi tega sklepa ni mogoče preizkusiti. Načelo kontradiktornosti je bilo kršeno tudi z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje pritožnikove matere, ki finančno pomaga pritožniku, seznanjena pa je tudi s stroški mld. A. A. Sodišče je v izračunu plačila zaostale preživnine upoštevalo cel mesec november, namesto le od 6. 11. 2020. Vsota zaostalih preživnin, ki je tudi sicer previsoka, zato znaša 1.333,33 EUR in ne 1.410 EUR. Poleg tega sodišče ni upoštevalo plačil za september in oktober 2021. Pritožnik je 200 EUR preživnine plačal tudi za november 2021 in december 2021. Pritožbi prilaga potrdilo o plačilu preživnine za december 2021. Podana je tudi kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ugotovitev sodišča, da je oče izpovedal, da z njim v stanovanju prebiva zunajzakonska partnerka, je protispisna. Pritožnik tega ni izpovedal, prijateljica ga le obiskuje, zato bi sodišče moralo pritožniku priznati vse stanovanjske stroške.

Protispisna je tudi obrazložitev v 15. točki, in sicer, da je sodišče ugotavljalo potrebe otrok na podlagi navedb matere, ki jih oče ni prerekal. Tega ni mogel, ker mati navedb ni podala. Sodišče je napačno uporabilo določbo drugega odstavka 214. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Pritožniku so bile z vsemi navedenimi kršitvami kršene tudi ustavne pravice do enakosti pred zakonom, do sodnega varstva in do pravnega sredstva. Odločitev je samovoljna in ni oprta na razumne pravne argumente. Sodišče je bilo očitno bolj naklonjeno predlagateljici.

Ugotovljeni stroški otrok so pretirani. Stanovanjski stroški niso izkazani. O stroških za vrtec se ne more izreči, ker mu listine niso bile vročene. Stroški prehrane 90 EUR mesečno so previsoki za obdobje, ko sta bila otroka v vrtcu. Strošek oblačil 40 EUR mesečno za vsakega otroka je previsok in neživljenjski. Lahko se kupujejo rabljena oblačila, B. B. lahko ponosi oblačila za A. A., del teh potreb pokrije tudi oče. Priznan strošek za previjanje B. B. (40 EUR mesečno) je previsok, poleg tega bo plenice potrebovala le kratek čas, kasneje pa bo ta strošek v celoti odpadel. Stroška za razvedrilo v znesku 10 EUR mesečno sodišče ne bi smelo priznati, ker je pritožnik navajal, da iz tega naslova sam „naturalno“ v celoti pokrije tisti del potreb, ki odpade nanj, predlagateljica pa tega ni prerekala. Ocena stroškov za A. A. za obdobje od 1. 9. 2022 naprej v znesku 370 EUR je nesklepčna in neskladna z obrazložitvijo, po kateri ti stroški znašajo 360 EUR (35 EUR bivanjski stroški, 40 EUR obleka in obutev, 5 EUR higienski pripomočki, 10 EUR prehranski dodatki, 10 EUR za razvedrilo, 170 EUR za vrtec in 90 EUR za prehrano).

Napačno so ugotovljene tudi materialne in pridobitne zmožnosti staršev. Sodišče bi moralo upoštevati 128,80 EUR otroškega dodatka, ki ga prejema mati. Sodišče ni upoštevalo, da je imela tudi mati v času odločanja o otroškem dodatku prihranke v višini 1.531,85 EUR, čeprav je prihranke pritožnika upoštevalo. Očetove pridobitne zmožnosti je bistveno precenilo. Zahteve sodišča, da bi moral delati več, so nerazumne, nezakonite, nerealne in neustavne. Pritožnik ima v lasti le stanovanje, za katerega plačuje kredit 384,73 EUR, kar je sodišče pravilno upoštevalo. Ni pa upoštevalo drugih pritožnikovih življenjskih stroškov. Vsi stanovanjski stroški v znesku 246 EUR mesečno odpadejo na pritožnika, ker ne biva z zunajzakonsko partnerko. Priznani bi morali biti tudi stroški za hrano (najmanj 100 EUR mesečno) in druge osnovne življenjske potrebščine ter bencin, kar znaša minimalno dodatnih 100 EUR mesečno. Pritožnikovi najbolj nujni mesečni stroški znašajo 830 EUR. Tudi če bi pritožnik res lahko zaslužil več kot 1000 EUR, mu po odštetju najbolj osnovnih fiksnih stroškov ne bi ostalo več kot 300 EUR, gotovo pa ne 500 EUR, kot navaja sodišče. Pritožnik je v vlogi z dne 4. 10. 2021 sodišče obvestil o dozdevanjih, da se namerava predlagateljica preseliti na dom novega partnerja. Sodišče dejanskega stanja v zvezi s tem ni raziskalo. Predlagateljica se je k novemu partnerju že preselila, v decembru 2021 je oba otroka že prepisala v vrtec, ki je bližje novemu domu. Po 1. 9. 2021 so se bivanjski stroški predlagateljice torej zmanjšali, česar sodišče v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo. Zmoten je tudi zaključek, da so skupne materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev primerljivo enake. Materine so boljše, poleg plače prejema še otroški dodatek in ima manjše stroške, ker nima stanovanjskega kredita in tudi njeni stanovanjski stroški so bistveni nižji. Napačna je tudi ugotovitev, da ima oče otroka na stikih v povprečju le dva vikenda v mesecu. Po dogovoru ima oče v povprečju otroka na stikih 6 do 7 dni na mesec, saj je treba upoštevati še dodatne stike med počitnicami. To pomeni najmanj 20 % časa. Med stiki oče pokrije 20 % vseh dnevnih potreb otroka in že s tem prispeva k preživljanju, kar bi moralo sodišče v skladu s sodno prakso upoštevati (IV Cp 1804/2020 z dne 2. 12. 2020).

Pri opredelitvi obdobij si sodišče prihaja v nasprotje, saj 6. 11. 2020-10. 6. 2021 ni skladno z november do vključno maj 2021 ter 11. 6. 2021-31. 8. 2021 ni skladno z junij 2021 do vključno avgust 2021. Obdobja ugotavljanja potreb se ne ujemajo v celoti z obdobji, za katera je prisojena preživnina. Preživnina mora biti točno določena, ker je to pomembno zaradi izračuna zapadlih preživnin, pri katerem gre za točen matematični izračun in ne za približek. Posledično je napačen izračun zneska zaostalih preživnin, saj bi sodišče moralo zajeti preživnino od 6. 11. 2020 dalje in ne za cel mesec november, kar je tudi v nasprotju s 1. alinejo VI. točke izreka, v kateri je zavrnjen predlog za plačilo preživnine za obdobje do 5. 11. 2020. Gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Prereka pritožbene navedbe in pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje. Zahteva povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

**Glede procesnih kršitev**

5. Pritožnik uveljavlja več bistvenih kršitev določb postopka (8., 14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zaradi napačne uporabe drugega odstavka 214. člena ZPP in 8. člena ZPP, oba v zvezi z 42. členom ZNP-1, ter kršitev ustavnih pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave RS.

6. Najprej je treba zavrniti pritožbena očitka o arbitrarnosti izpodbijane odločitve in neenakopravnem obravnavanju strank. Ni namreč res, da je odločitev sodišča prve stopnje glede preživninskih zmožnosti pritožnika in glede porazdelitve preživninskega bremena samovoljna in brez razumnih pravnih argumentov. Izpodbijani sklep vsebuje razumne razloge, pritožnik se le ne strinja z njimi.

7. Očitek o neenakopravnem obravnavanju pritožnik utemeljuje tudi s trditvijo, da predlagateljica o stroških in potrebah otrok ni podala nobenih navedb in se zato o tem ni mogel konkretneje izjasniti. Pritožničine navedbe so bile res izjemno skope, vendar je med zaslišanjem natančno opredelila višino stroškov za stanovanje, prehrano, oblačila in obutev, vrtec in ostalo. Večino potreb otrok je sodišče prve stopnje res ugotovilo na podlagi izpovedbe matere in ne njenih navedb, zato pritožnik pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo navesti1, da je potrebe mladoletnih otrok ugotavljalo na podlagi neprerekanih navedb matere. Kljub temu pa je neutemeljena pritožbena trditev, da se pritožnik o stroških z otrokoma niti po zaslišanju predlagateljice ni mogel konkretno izjasniti, ker si izpovedbe ni podrobno zapomnil. Zaslišan je bil takoj za predlagateljico, pri čemer mu je bila med zaslišanjem večkrat predočena2 višina stroškov, o katerih je izpovedala predlagateljica, in bi jim lahko konkretizirano nasprotoval vsaj v svoji izpovedbi. Izpovedba res ne more nadomestiti trditev, vendar do relativne kršitve pravil postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ni prišlo že zato, ker pritožba ne pojasni, kako je napačna uporaba drugega odstavka 214. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v delu, kjer so ugotovljene potrebe preživninskih upravičencev. Le te so bile namreč v bistvenem ustrezno ocenjene, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju tega sklepa.

8. Tudi s tem, ko sodišče prve stopnje ni zaslišalo priče C. C., pritožnika ni neenakopravno obravnavalo in ni kršilo načela kontradiktornosti. Gre za pritožnikovo mater, ki naj bi poznala njegovo finančno situacijo in bila seznanjena tudi s stroški mld. A. A. ter glede denarja za avto. Ocena sodišča prve stopnje, da priča ne pozna ključnih dejstev glede določitve preživnine, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Tudi če pritožniku mati res finančno pomaga, to nima upoštevnega vpliva na pritožnikove preživljalske zmožnosti, saj se po ustaljeni sodni praksi upoštevajo ne le dejanske materialne sposobnosti, ampak tudi potencialni dohodki, ki jih s svojimi sposobnostmi roditelj lahko pridobi, pa jih morda ne. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi stališču sodišča prve stopnje, da je s stroški z mld. A. A. pritožnikova mati seznanjena kvečjemu v obdobju stikov, ki pa niso tako obsežni, da bi lahko vplivali na oceno potreb otrok ali na porazdelitev preživninskega bremena. Sam je, sicer precej nedoločeno, povedal, da je A. A. pri njemu takrat, ko ima tudi partnerka svojega sina oziroma, da stike z A. A. temu prilagaja, da gre za „dva vikenda, kakor pride...“, med tednom pa stikov z A. A. nima oziroma jih ni imel. Prav tako ni imel vikend stikov z B. B., hčer je videval le, ko je prišel po A. A., včasih pa bil z njo nekaj ur.

9. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da mu niso bile vročene nekatere listine, na katerih temelji ocena stroškov za vrtec otrok in posledično tudi ocena njunih potreb. Sodišče prve stopnje je po končanem naroku dne 10. 6. 2021 odločitev pridržalo do poteka rokov, v katerih je udeležencema naložilo predložitev različnih listin oziroma do poteka roka za odgovor na prejete listine. V nadaljevanju postopka vseh listin ni vročilo nasprotnemu udeležencu, zato je v tem delu podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Pritožnik v zvezi s tem uveljavlja tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, ker ni mogel preizkusiti višine stroškov za vrtec in posledično ne priznanih skupnih stroškov otrok.

10. Navedeno kršitev je bilo mogoče odpraviti na pritožbeni obravnavi (drugi odstavek 347. člena ZPP). S tem je bila pritožniku omogočena tudi neokrnjena pravica do pravnega sredstva. Ker ne gre ne v dejanskem ne v pravnem pogledu za zapleteno zadevo, je senat pritožbenega sodišča odločil, da o zadevi odloči sodnica poročevalka (peti odstavek 347. člena ZPP).

**Potrebe preživninskih upravičencev**

11. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri njeni odmeri je treba upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (189. in 190. člen Družinskega zakonika, DZ).

12. Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Ta ocena sicer lahko temelji na približnem izračunu dokazovanih postavk, a se ob tem upoštevajo še splošno znani podatki o nujnosti, potrebnosti, vrsti in cenah različnih življenjskih stroškov. Ker posamezni stroški mesečno variirajo, mora biti preživnina določena s pravo mero, ki je ne bo porušila vsaka sprememba v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.3

13. Sodišče prve stopnje je potrebe mld. otrok, A. A. (rojenega ... 2018) in B. B. (rojene ... 2020) ugotavljalo najprej za obdobje od vložitve predloga (od 6. 11. 2020 do naroka dne 10. 6. 2021), nato za obdobje od od 11. 6. 2021 do 31. 8. 2021 ter za obdobje od 1. 9. 20214 dalje. Pri tem je upoštevalo tudi vsa delna plačila do 31. 8. 2021. Potrebe mladoletnih otrok je za prvo obdobje ocenilo na 540 EUR mesečno (za A. A. 300 EUR in za B. B. 240 EUR), za drugo obdobje na 650 EUR (za A. A. 370 EUR in za B. B. 280 EUR) ter za obdobje od 1. 9. 2021 dalje na 600 EUR mesečno (za A. A. 370 EUR in za B. B. 230 EUR). Glede preživnine za A. A. za obdobje od 1. 9. 2021 pritožbeno sodišče ugotavlja, da seštevek priznanih stroškov res znaša 360 EUR in ne 370 EUR, kot to opozarja pritožnik. Kot izhaja iz 26. točke obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, naj bi v tem obdobju nastajali stroški v zvezi z vrtcem za A. A. v povprečni višini 170 EUR mesečno, kar skupaj s stroški bivanja (35 EUR), prehrane (90 EUR), oblačil in obutve (40 EUR), higienskih pripomočkov (5 EUR), prehranskih dodatkov (10 EUR) ter igrač in razvedrila (10 EUR) znaša 360 EUR.

14. Čeprav pritožnik obširno graja oceno potreb obeh otrok, pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede višine stroškov za prehrano, oblačila, obutev, previjanje ter razvedrilo in oddih. Ocena teh stroškov je izkustveno primerna in primerljiva ter zato pravilna tudi glede na splošno znana dejstva. Ne glede na to, da je bilo v obdobju od 11. 6. 2021 do 31. 8. 2021 in od 1. 9. 2021 naprej za del prehranskih potreb poskrbljeno v vrtcu in na stikih, je znesek 90 EUR mesečno za vsakega otroka povsem primeren. Enako velja za priznani strošek za oblačila in obutev v znesku 40 EUR ter strošek za razvedrilo in oddih 10 EUR mesečno za vsakega otroka. Neutemeljene so pritožbene trditve, da za del teh potreb poskrbi pritožnik sam z nakupom oblačil in obutve, za oddih in razvedrilo pa „naturalno“. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je mati dolžna otroka pripraviti na stike tudi z ustreznimi rezervnimi oblačili in obutvijo, poleg tega pa bi lahko nasprotni udeleženec na tak način izpolnjeval del svoje preživninske obveznosti le v primeru, če bi o tem obstajal izrecen dogovor. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da predlagateljica stanovanjskih stroškov ni z ničemer izkazala. Sodišče prve stopnje je verjelo njeni prepričljivi izpovedbi.

**Materialne zmožnosti staršev in porazdelitev preživninskega bremena**

15. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je predlagateljica do februarja 2020 prejemala starševsko nadomestilo 760,45 EUR mesečno, sicer pa je zaposlena pri D. kot voznica smetarja in prejema povprečno po 1.000 EUR neto plače ter otroški dodatek za oba otroka v višini 128,80 EUR. Ker po ustaljeni sodni praksi5 otroškega dodatka ni mogoče upoštevati pri določitvi preživninske obveznosti staršev, je odločitev sodišča prve stopnje, ki otroškega dodatka ni upoštevalo pri preživninskih zmožnostih matere, pravilna, nasprotne pritožbene navedbe pa neutemeljene.

16. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pritožnik ves čas zaposlen pri različnih delodajalcih kot voznik tovornjaka. Od novembra 2020 do začetka februarja 2021 je njegova plača pri delodajalcu H. d. o. o. znašala približno 900 EUR neto, od začetka februarja 2021 do začetka junija pri delodajalcu I. d. o. o. približno 840 EUR neto, od začetka junija 2021 pa pritožnik pri novem delodajalcu E. d. o. o. prejema 1.024,24 EUR bruto, kar predstavlja zakonsko določeno minimalno plačo 736 EUR, skupaj z malico in prevozom na delo pa prejema mesečno 850 EUR. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da nasprotni udeleženec plačuje stanovanjski kredit v višini 384,73 EUR in da njegovi fiksni stanovanjski stroški znašajo okoli 246 EUR oziroma polovico teh (123 EUR mesečno), ker naj bi izpovedal, da biva skupaj z zunajzakonsko partnerko in se zato šteje, da si stroške delita. Pritožnik utemeljeno opozarja, da tega ni izpovedal. Ker iz zapisnika o njegovem zaslišanju na naroku dne 10. 6. 2021 (red. št. 27), tega res ni mogoče razbrati, je bil nasprotni udeleženec v zvezi s tem na pritožbeni obravnavi ponovno zaslišan. Pojasnil je, da zunajzakonska partnerka biva v K. in da so bili skupaj pri njemu le, ko je imel sam A. A., partnerka pa svojega otroka.6 Ker po presoji pritožbenega sodišča ni zanesljivo izkazano, da je nasprotni udeleženec v relevantnem obdobju stalno bival s partnerko, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi štelo, da si delita stanovanjske stroške. Čeprav je sodišče prve stopnje zmotno štelo za dokazano, da si nasprotni udeleženec stanovanjske stroške deli z novo partnerko, pritožbeno sodišče meni, da to nima odločilnega vpliva na oceno njegovih preživninskih zmožnosti. Tudi pritožbeno sodišče namreč meni, da nasprotni udeleženec zasluži več kot 850 EUR mesečno, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel pokriti vseh stroškov, ki jih ima z bivanjem, kreditom in ostalimi življenjskimi stroški, ki jih je zatrjeval tekom postopka. Strinja se tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da ima nasprotni udeleženec več možnosti za dodaten zaslužek, ker mati nosi bistveno večji del bremena vsakodnevnega varstva in vzgoje otrok, še zlasti upoštevajoč njuno starost. Pritožbeno sodišče zavrača očitek, da je zahteva sodišča prve stopnje, da bi moral več delati in zaslužiti, nerazumna, nerealna, nezakonita in neustavna. Nasprotni udeleženec je voznik tovornjaka, opravlja prevoze na področju gradbeništva, ki je, kot je splošno znano, trenutno v razcvetu. Izkustveno logično je zato pričakovanje, da ima nasprotni udeleženec možnost poiskati službo z višjo plačo, ne pa da si z vsako menjavo delodajalca7 svoj dohodek brez utemeljenih razlogov znižuje. Zakaj nasprotni udeleženec menjava službe tako, da prejema vsakič nižjo plačo, ni uspel zadovoljivo pojasniti ne med zaslišanjem pred sodiščem prve stopnje8 ne pred pritožbenim sodiščem9. Upoštevajoč prej opisano dinamiko stikov z otrokoma ima nasprotni udeleženec gotovo veliko boljše možnosti poiskati dodatno delo pri istem ali drugem delodajalcu, zato pritožbeno sodišče nima nobenega dvoma v pravilnost ocene sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec sposoben pokriti 60 % priznanih potreb otrok. Pritožbeno zavzemanje za enaka deleža je po povedanem neutemeljeno.

17. Pritožnik nadalje neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je pri presoji materialnih in pridobitnih zmožnosti prihranke v višini 2.041,21 EUR upoštevalo le pri njemu, pri predlagateljici pa ne, čeprav jih je imela v času odločanja o otroškem dodatku tudi ona, in sicer 1.531,85 EUR. Sodišče prve stopnje je prihranke nasprotnega udeleženca omenilo le v povezavi z zaključkom, da le ta zasluži ali bi lahko zaslužil več kot 1.000 EUR, na kar je sklepalo ne samo iz tega, da ima prihranke, ampak tudi po primerjavi višine njegovih dohodkov z njegovimi „fiksnimi“ stroški bivanja in višino obroka stanovanjskega kredita. Pritožbeno sodišče še dodaja, da glede na primerljivo višino prihrankov obeh udeležencev, le ti nimajo odločilnega vpliva na porazdelitev njunega preživninskega bremena.

**Delna plačila**

18. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec v obdobju od novembra 2020 do vključno avgusta 2020 (10 mesecev) za preživljanje A. A. in B. B. že plačeval 200 EUR mesečno in odločilo, da oče za to obdobje dolguje materi še 1.410 EUR. Pritožnik trdi, da je pri tem zmotno upoštevana preživnina za ves mesec november 2020, kar je tudi v nasprotju z izrekom (da je oče dolžan plačati za obdobje od 6. 11. 2020 do 31. 8. 2021 plačati...) in zavrnilnim delom (v delu VI. točke izreka, v katerem je predlog zavrnjen za plačilo preživnine za obdobje od 1. 10. 2020 do 5. 11. 2020). Zavzema se tudi za ustrezno znižanje zneska preostale neplačane preživnine tako, da bi se za mesec junij 2021 upoštevala preživnina le od 11. 6. 2021 (za 2/3 meseca) in ne za ves mesec. Navedeni pritožbeni očitki so povezani s tem, da je sodišče prve stopnje potrebe otrok ugotavljalo po obdobjih, ki jih je opredelilo tudi z datumom vložitve predloga in opravljenega naroka.10 Sodišče prve stopnje bi moralo v izračunu dolgovane preživnine res upoštevati, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino od 6. 11. 2020, pritožbeno zavzemanje, da bi bil upoštevan tudi le del meseca junija 2021 pa je neutemeljeno že zato, ker bi to pomenilo, da za eno tretjino tega meseca preživnina sploh ne bi bila določena.

**Sklepno/odločitev pritožbenega sodišča**

19. Pritožbeno sodišče je pri svoji odločitvi zaradi večje jasnosti sledilo pristopu sodišča prve stopnje, ki je potrebe otrok ugotavljalo po posameznih obdobjih, in sicer od novembra 2020 do vključno maja 2021, od junija 2021 do vključno avgusta 2021 ter od 1. 9. 2021 dalje. Po opravljeni pritožbeni obravnavi in po tem, ko se je nasprotni udeleženec imel možnost izjaviti o višini stroškov v zvezi z vrtcem, je pritožbeno sodišče v luči pritožbenih navedb najprej preverilo pravilnost ocene potreb vsakega od otrok po posameznih obdobjih. Iz prej navedenih razlogov (14. točka obrazložitve tega sklepa) so po presoji pritožbenega sodišča potrebe otrok za obdobji od novembra 2020 do maja 2021 (za A. A. 300 EUR mesečno in za B. B. 240 EUR mesečno) ter od junija 2021 do avgusta 2021 (za A. A. 370 EUR in za B. B. 280 EUR) ustrezno ocenjene.

20. Glede višine potreb otrok za čas od 1. 9. 2021 naprej (ki jih je sodišče prve stopnje ocenil za A. A. v višini 370 EUR in za B. B. 230 EUR) je bilo treba najprej popraviti računsko pomoto (glej 13. točko obrazložitve tega sklepa) ter upoštevati, da stroški vrtca za A. A. znašajo 160 EUR11 mesečno in ne 170 EUR, tako da na novo ugotovljene potrebe otrok za obdobje od 1. 9. 2021 dalje znašajo 580 EUR (za A. A. 350 EUR12 in za B. B. 230 EUR) in ne 600 EUR. Ob nespremenjeni porazdelitvi preživninskega bremena mora nasprotni udeleženec za preživljanje otrok za obdobje od novembra 2020 do vključno maja 2021 prispevati skupaj 320 EUR mesečno (za A. A. 180 EUR in za B. B. 140 EUR), za obdobje od junija 2021 do vključno avgusta 2021 390 EUR mesečno (za A. A. 220 EUR in za B. B. 170 EUR), za obdobje od 1. 9. dalje pa 350 EUR mesečno (za A. A. 210 EUR in za B. B.140).

21. Nasprotni udeleženec je za preživljanje A. A. in B. B. v obdobju od novembra 2020 do vključno avgusta (10 mesecev) že plačeval materi 200 EUR preživnine, kar je sodišče prve stopnje upoštevalo tako, da je seštelo zneske dolgovane preživnine za to obdobje (3.410 EUR) in odštelo že plačanih 2.000 EUR. Pritožbeno sodišče je v tem delu odločitev spremenilo tako, da je za november 2020 upoštevalo le sorazmerni del preživnine (266,67 EUR), tako da glede na delna plačila nasprotni udeleženec dolguje za obdobje od novembra 2020 do vključno avgusta 2021 še 1.356,67 EUR preživnine.

22. Pritožnik nadalje utemeljeno opozarja, da je bila plačana preživnina v višini 200 EUR tudi za september in oktober 2021, kar izhaja iz pripravljalne vloge z dne 5. 11. 2021, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 8. 11. 2021, kar je pred izdajo izpodbijanega sklepa. Zakaj sodišče prve stopnje, ki je narok zaključilo 10. 6. 2021, sklep pa pridržalo in izdalo (šele) 9. 12. 2021, ni upoštevalo tudi plačil za september in oktober 2021, v izpodbijanem sklepu ni pojasnjeno.

23. Pritožbeno sodišče je glede delnih plačil ob odločitvi upoštevalo stanje ob izdaji izpodbijanega sklepa13, torej poleg plačil za mesec september in oktober 2021 še plačilo za mesec november 2021, glede katerega je bilo na pritožbeni obravnavi nesporno ugotovljeno, da je bil plačan. Potrdila o plačilu preživnine za mesec december 2021, ki je bila plačana 24. 12. 2021, pritožbeno sodišče glede na datum izdaje izpodbijanega sklepa ni upoštevalo. Z upoštevanjem teh delnih plačil nasprotni udeleženec dolguje za mesece september, oktober in november 2021 še 450 EUR preživnine (350 EUR x 3 - plačanih 600 EUR). Skupen znesek zaostale preživnine za obdobje od 6. 11. 2020 do 30. 11. 2021 je torej 1.806,67 EUR.

24. Na podlagi 1. alineje 358. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in v zvezi z 42. členom ZNP-1 je zato višje sodišče izpodbijani sklep delno spremenilo, kot je razvidno iz izreka. Ker v preostalem izpodbijanem delu ni ugotovilo niti izrecno zatrjevanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) kršitev, je v preostalem delu pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

25. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem dostavku 40. člena ZNP-1. 1 In se pri tem sklicevati na drugi odstavek 214. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 2 Zapisnik o zaslišanju list. št. 61, 62, 63. 3 S tem je odgovorjeno tudi na pritožbeno trditev, da bo mld. B. B. plenice potrebovala le še kratek čas v vedno manjšem obsegu, potem pa bo ta strošek v celoti odpadel. 4 Upoštevalo je spremembo četrtega odstavka 32. člena Zakona o vrtcih, po katerem so starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, plačila za mlajšega otroka oproščeni. 5 VS RS II Ips 186/2014, VSL IV Cp 472/2018,IV Cp 1357/2021, IV Cp 1044/2021 in druge. 6 Enako je izpovedal že pred sodiščem prve stopnje, in sicer, da „vzame“ A. A. tiste vikende, ko ima partnerka svojega otroka čez vikend in so takrat pri njemu. 7 Glej točko 16 obrazložitve tega sklepa. 8 Povedal je, da je šlo za splet okoliščin. 9 Da je pri F. zaslužil več, ker je več delal, službo pa je zamenjal, ker so se kregali. 10 Na primer v 15. točki obrazložitve: „Sodišče je potrebe otrok ugotavljalo najprej za obdobje od vložitve predloga, to je od 6. 11. 2020 do naroka dne 10. 6. 2021 (za mesece november 2020 do vključno maj 2021), nato za obdobje od 11. 6. 2021 do 31. 8. 2021 (za obdobje od junija 2021 do vključno avgusta 2021) … “. 11 Na pritožbeni obravnavi je bilo med udeležencema kot nesporno ugotovljeno, da v pritožbeno spornem obdobju (od 1. 9. 2021 naprej) nastajajo stroški vrtca za A. A. v višini, kot izhaja iz pripravljalne vloge nasprotnega udeleženca z dne 24. 8. 2022, in sicer so za mesec september 2021 znašali 162,05 EUR, za mesec oktober 2021 161,31 EUR in za mesec november 2021 159,10 EUR, v povprečju torej 160 EUR. 12 Za prehrano 90 EUR mesečno, za stroške bivanja 35 EUR mesečno, za oblačila in obutev 40 EUR mesečno, za higienske pripomočke 5 EUR mesečno, za prehranska dopolnila 10 EUR mesečno, za razvedrilo in oddih 10 EUR mesečno in za vrtec 160 EUR mesečno. 13 Ker gre za nepravdni postopek, ne velja načelo, da sodišče v primeru pridržane odločbe (sodbe) odloča po dejanskem stanju ob zaključku glavne obravnave. V obravnavanem primeru je odločilen datum izdaje sklepa sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče se zato ne opredeljuje do spremenjenih okoliščin, ki so bile zatrjevane v vlogah, ki sta jih udeleženca pritožbenemu sodišču posredovala med pritožbenim postopkom.