Jedro

ZIZ v drugem odstavku 80. člena določa tudi izjemo od izjeme, ko predmeti niso izvzeti iz izvršbe, torej so ponovno predmet izvršbe. Gre za primer, če se izvršba vodi zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, […], danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen […], s slednjim pogojem pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo. Njegov zaključek, da zadostuje, da so bila pridobljena finančna sredstva porabljena za razvoj dejavnosti, je preozek in materialnopravno zmoten.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zaradi izvzema zarubljenih predmetov (I. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam nosi nastale stroške ugovora in predloga za odlog izvršbe, oba z dne 10. 9. 2013 (II. točka izreka) in da mora upniku v 8 dneh povrniti 546,36 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8- dnevnega roka za izpolnitev dalje, v preostanku se stroški upniku ne priznajo (III. točka izreka). Ugotovilo je, da iz drugih listin (izvensodnega izvedenskega mnenja, naročilnic, seznamov osnovnih sredstev in fotografij) nedvomno izhaja, da dolžnik dejansko opravlja gospodarsko dejavnost in da za opravljanje te potrebuje zarubljene predmete. Vendar kljub temu predmeti niso izvzeti iz izvršbe, saj za obstoj izjeme od izvzema iz izvršbe ni nujno, da bi bila finančna sredstva porabljena ravno za nakup predmetov, ki so predmet rubeža, temveč kot določa drugi del te določbe zadostuje, da so bila pridobljena finančna sredstva porabljena za razvoj dejavnosti, ki jo dolžnik opravlja z zarubljenimi predmeti, kar je bilo ugotovljeno.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, če bi sodišče pravilno ovrednotilo ponujene dokaze, bi moralo ugotoviti, da je vložil kredit v izdelavo proizvoda, ki se je poimenoval “linija za reciklažo gum”, ki je bila naročena s strani končnega kupca. Ta linija ni del proizvodnih kapacitet ali osnovnih sredstev dolžnika, kar jasno izhaja iz izvedenskega mnenja, popisa osnovnih sredstev dolžnika in fotografij, kar vse je bilo priloženo. O navedenem bi lahko povedala tudi zakonita zastopnica dolžnika, katere zaslišanje je bilo predlagano. Sredstva predstavljajo osnovo dolžniku za opravljanje njegove gospodarske dejavnosti in bi brez njih ali le dela njih moral prenehati s poslovanjem in bi to vodilo v zaprtje dejavnosti.

Upnik je odgovoril na pritožbo dolžnika. V odgovoru navaja, da je bil dolžniku odobren kredit za obratna sredstva, za namen financiranja varovanja okolja in energetske učinkovitosti, kar pomeni tudi vlaganje v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil kredit namenjen za financiranje gospodarske dejavnosti, za razvoj njene energetske učinkovitosti, kar posledično pomeni tudi večjo konkurenčnost dolžnika na trgu in več posla ter več kupcev. Zarubljene premičnine niso izvzete iz izvršbe, saj se izvršba vodi zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim se je financiral razvoj dolžnika.

Pritožba je utemeljena.

V izvršilnem postopku opravljajo sodišča prisilno izvršitev terjatev (prvi odstavek 1. člena ZIZ). Po splošnem pravilu je predmet izvršbe vso premoženje dolžnika. Vendar zakon določa izjemo pri izvršbi na premičnine pravnih oseb in podjetnika. Po prvem odstavku 80. člena ZIZ izvršbe proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost in proti podjetniku, ni mogoče dovoliti na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti, […]. S tem se kljub izvršbi omogoča nadaljevanje poslovanja ter nadaljnje pridobivanje dohodkov. Iz njih bo pravna oseba in podjetnik v prihodnosti dokončno poplačala tudi tiste dolgove, ki jih trenutno zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev ne more. Na ta način upnikova pravica do poplačila terjatve ni nesorazmerno omejena, dolžnik pa ohrani interes za nadaljnje poslovanje, s čimer se prispeva ne le k njegovi socialni varnosti, temveč tudi k splošnim koristim celotnega gospodarstva. Če bi moral podjetnik zaradi prisilne prodaje delovnih sredstev dokončno prenehati s poslovanjem, potem bi bila država prikrajšana ne samo za davke in večjo produktivnost, temveč bi morala dolžniku zagotoviti tudi socialne prejemke iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Za obravnavano določbo 80. člena ZIZ se torej upošteva potreba po ohranitvi socialne varnosti podjetnika v prihodnosti (1). Zaključek sodišča prve stopnje, da iz drugih listin (izvensodnega izvedenskega mnenja, naročilnic, seznama osnovnih sredstev in fotografij) nedvomno izhaja, da dolžnik dejansko opravlja gospodarsko dejavnost in da za opravljanje te dejavnosti potrebuje zarubljene predmete je razumeti tako, da so zarubljene stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti.

Zakon v nadaljevanju določa tudi izjemo od izjeme, ko predmeti niso izvzeti iz izvršbe, torej so ponovno predmet izvršbe po drugem odstavku 80. člena ZIZ, če se izvršba vodi zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, […], danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, […]. Za izjemo od izjeme je tako določen dvojni pogoj. Z drugim delom pogoja se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo. Njegov zaključek, da zadostuje, da so bila pridobljena finančna sredstva porabljena za razvoj dejavnosti, je preozek in materialnopravno zmoten. Dolžnik v pritožbi utemeljeno navaja, da sredstva predstavljajo osnovo za opravljanje njegove dejavnosti in bi brez njih ali dela njih moral prenehati s poslovanjem in bi to vodilo v zaprtje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo drugi odstavek 80. člena ZIZ in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ocenilo, da ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Zato je ugodilo pritožbi dolžnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Če drži zaključek, da dolžnik nujno potrebuje zarubljene stvari za opravljanje dejavnosti, naj sodišče prve stopnje v novem postopku ugotovi, ali je upnik dokazal izjemo od izjeme po drugem odstavku 80. člena ZIZ oziroma dolžnik njen neobstoj.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Tako: M. Jan, Omejitev izvršbe na premoženje samostojnega podjetnika posameznika, objavljeno v: Pravna praksa 2004, številka 28, strani 10, 11.