Jedro

Z 8. členom Zakona o zaplembi/46, ki je veljal v času obravnavane zaplembe, je bilo določeno, da dobi država lastninsko pravico na zaplenjenem premoženju s pravnomočno sodbo, s katero je bila izrečena zaplemba (spremenjeno in prečiščeno besedilo Zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe, uveljavljeno z Zakonom o potrditvi, spremembah in dopolnitvah Zakona o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije z dne 9.6.1945, Ur. l. FLRJ 61/46).

Zato pravnega pravila 441. par. ODZ v konkretnem primeru ni moč uporabiti.

Neutemeljeno je tudi revizijsko stališče, da je pravni prednik prve nasprotne udeleženke (t.j. MLO Ljubljana oz. RLO IV Ljubljana) le upravljal z obravnavano nepremičnino kot splošnim ljudskim premoženjem, tj. državno lastnino, ki je bila last FLRJ - zaradi česar naj ne bi imel pravice razpolagati s to nepremičnino. Pravica upravljanja s splošnim ljudskim premoženjem je bila namreč premoženjska pravica, obsegala pa je iste upravičenosti, ki jih obsega lastninska pravica (prim. Stvarno pravo dr. Alojzija Finžgarja, Ljubljana 1952, str. 68).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo prve nasprotne udeleženke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki ji nalaga izplačilo odškodnine v znesku 35.093.084,00 SIT.

Proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava prva nasprotna udeleženka - občina. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču ali pa ju ustrezno spremeni. V reviziji vztraja pri trditvi, da je zavezanka za plačilo odškodnine druga nasprotna udeleženka, t.j. RS. Zatrjuje, da se je premoženje preneslo na podlagi 22. čl. Zakona o zaplembi premoženja v last FLRJ. Prevzemnik premoženja pa je lahko le družbenopolitična skupnost in ne državni organ. Slednji lahko prevzame nepremičnino le v upravljanje. Nadalje meni, da je vknjižba lastninske pravice na FLRJ bistvena za prevzem nepremičnine. Pridobitni naslov je bila kazenska sodba, pridobitni način pa vpis v zemljiško knjigo (424., 431. paragraf ODZ). Z vpisom v zemljiško knjigo je novi lastnik, t.j. FLRJ, pridobil tudi posest (441. paragraf ODZ). Pravna naslednica bivše FLRJ pa je RS. Nadalje se ne strinja s presojo, da ni pravne podlage, ki bi zavezovala Slovenski odškodninski sklad k plačilu odškodnine. Obremenjevanje občinskih proračunov s plačilom odškodnine ni utemeljeno. Prav za plačilo tovrstnih obveznosti je bil ustanovljen Slovenski odškodninski sklad. Tudi, če bi se izkazalo, da je občina pasivno legitimirana, bi moral odškodnino plačati Slovenski odškodninski sklad.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizija neutemeljeno pripisuje odločilen pomen temu, da je bila pri obravnavani zaplenjeni nepremičnini (najprej) vknjižena lastninska pravica na ime Federativna ljudska republika Jugoslavija - sklicujoč se pri tem na pravno pravilo par. 441 ODZ (Občega državljanskega zakonika), ki je določalo, da z vpisom lastninske pravice v zemljiški knjigi novi lastnik pridobi posest nepremičnine, zaradi česar je bil ta vpis pridobitni način za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Pri tem revizija namreč prezre, da citirano pravno pravilo ni prišlo v poštev za prehod lastninske pravice zaradi zaplembe. Z 8. členom Zakona o zaplembi/46, ki je veljal v času obravnavane zaplembe, je bilo namreč določeno, da dobi država lastninsko pravico na zaplenjenem premoženju s pravnomočno sodbo, s katero je bila izrečena zaplemba (spremenjeno in prečiščeno besedilo Zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe, uveljavljeno z Zakonom o potrditvi, spremembah in dopolnitvah Zakona o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije z dne 9.6.1945, Ur.l. FLRJ 61/46).

Neutemeljeno je tudi revizijsko stališče, da je pravni prednik prve nasprotne udeleženke (t.j. MLO Ljubljana oz. RLO IV Ljubljana) le upravljal z obravnavano nepremičnino kot splošnim ljudskim premoženjem, tj. državno lastnino, ki je bila last FLRJ - zaradi česar naj ne bi imel pravice razpolagati s to nepremičnino. Revizija pri tem prezre, da so bili tedaj ljudski odbori po Splošnem zakonu o ljudskih odborih (Ur. l. FLRJ 49/49) opredeljeni kot lokalni organi državne oblasti v upravnoteritorialnih enotah (1. odst. 1. člen), tj. enotah, na katere republiški zakon razdeli ljudsko republiko (2. člen). Ljudskim odborom je bila dana pravica, upravljati s splošnim ljudskim premoženjem lokalnega pomena, ga uporabljati in z njim razpolagati ob pogojih in v mejah, določenih z zakonom (17. člen). Določeno je bilo tudi, da je ljudski odbor pravna oseba, ki jo zastopa predsednik izvršilnega odbora (24. člen). Pravica upravljanja s splošnim ljudskim premoženjem v citirani vsebini je bila premoženjska pravica, obsegala pa je iste upravičenosti, ki jih obsega lastninska pravica (prim. Stvarno pravo dr. Alojzija Finžgarja, Ljubljana 1952, str. 68). Tako razložena vsebina upravljanja s splošnim ljudskim premoženjem, t.j. državno lastnino, pa potrjuje tudi pravilnost razlage pritožbenega sodišča o pomenu izročitve zaplenjene hiše v posest in upravljanje pravnemu predniku prve nasprotne udeleženke in s tem 22. čl. Zakona o zaplembi premoženja/46. Materialnopravni pomisleki, izraženi v reviziji, ki oporekajo presoji, da je pravni prednik prve nasprotne udeleženke prevzel v letu 1949 zaplenjeno hišo, zaradi česar je zato ona zavezana k plačilu po 2. odst. 145. čl. ZIKS, so tako neutemeljeni. Ob tem ni odveč poudariti, da je vrnitev zaplenjene hiše (1. odst. 145. čl. ZIKS) onemogočena zato, ker je Občina le-to leta 1962 odtujila v zasebno last. Sicer pa je potrebno revidentki ponovno pojasniti, da Slovenski odškodninski sklad po 2. odst. 145. čl. ZIKS ni zavezanec za plačilo vrednosti neupravičeno zaplenjenega premoženja, kot je tudi to že pravilno presodilo pritožbeno sodišče. Ne ZIKS ne kakšen drug zakon namreč ne omenja nobene dodatne okoliščine, ki bi v določenih primerih obveznost prevzemnika zaplenjenega premoženja zmanjševala ali odpravljala. Glede zatrjevanega neutemeljenega obremenjevanja občinskih proračunov pa je potrebno opozoriti na 28. in 29. čl. Zakona o financiranju občin (Ur.l. RS 80/94).

Revizijsko sodišče je zato revizijo, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).