Jedro

Pri odmeri nadomestila za stavbno zemljišča gre za postopek, ki ga davčni organ izvaja na podlagi predloženih listin občine in podatkov pridobljenih iz uradnih evidenc, zato opustitev zaslišanja stranke oziroma opustitev pridobitve izjave stranke same v teh postopkih niso takšne procesne kršitve, ki bi lahko vplivale na pravilnost odločitve.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da se zavezancu A.A. za leto 2010 odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini 932,24 EUR. Pri odmeri je upoštevano nahajališče stavbe na naslovu … - stara grajska kašča, parc. št. 9/1S k.o. ..., namen uporabe (spremljevalni objekt in stanovanjska površina), površina v kvadratnih metrih (1.889,29 in 354,72 m²), število točk (65 in 25, vrednost točke 007080) ter izračunano nadomestilo za spremljevalni objekt v višini 869,45 EUR in za stanovanjsko površino 62,79 EUR.

2. V obrazložitvi navaja, da gre za ponovljen postopek na podlagi sodbe sodišča I U 41/2012-9 z dne 22. 6. 2012. 58. člen Zakona o stavbnem zemljišču (v nadaljevanju ZSZ) in določbe Zakona o urejanju prostora določajo, kdaj se šteje, da je zemljišče komunalno opremljeno. Upravni organ je pridobil pojasnilo Javnega podjetja za komunalne storitve B. d.o.o. z dne 19. 8. 2010, iz katerega je razvidno, da sta bila objekta že priključena na javno vodovodno omrežje oziroma, da je bil priključek izveden že v letih 1975 do 1980, odklop pa se je izvršil po izselitvi najemnikom pred približno 20-25 leti. V dopisu Elektro C. d.d. z dne 22. 7. 2010 se pojasnjuje, da bo priključitev na električno omrežje na stavbnem zemljišču parc. št. 9/1S in 11.S k.o. … možna. To pomeni, da je podana možnost priključitve objektov na vodovodno in električno omrežje.

3. Nadalje se sklicuje na določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Podčetrtek (v nadaljevanju Odlok o nadomestilu), na podlagi katerega je za oba objekta določeno število točk. Na osnovi 4. in 13. člena Odloka se nadomestila plačuje od stanovanjske površine stanovanj in objektov za začasno bivanje oziroma poslovne površine stavb in spremljevalnih objektov na prvem območju. Podrobno so pojasnjena merila za uvrstitev obeh objektov v prvo območje ter pojasnilo, na kakšen način sta bila navedena objekta ovrednotena s točkami, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

4. Komisija je izvedla oceno stanja objektov in tlorisne površine objektov, kar je razvidno iz zapisa z dne 11. 6. 2010. Oba objekta se nahajata v prvem območju, kar je v skladu z določili 8. člena Odloka ulični sistem. Obe zgradbi sta že bili priključeni na javno vodovodno omrežje, kar izkazuje potrdilo številka 85/1-2010-mj z dne 19. 8. 2010. Davčni organ je dne 22. 8. 2012 zavezanca po pooblaščencu seznanil s podatki, ki so osnova za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010. Dne 23. 8. 2012 je prejel tudi vse fotokopije listin, ki jih navaja predlagatelj Občina Podčetrtek. Zavezanec je bil dne 27. 8. 2012 pozvan, da se v roku 15 dni zglasi na davčni izpostavi in se opredeli v zvezi z zgornjimi navedbami in prejetimi dokumenti oziroma za drugačne trditve, kot jih navaja davčni organ v pozivu, predloži dokazila. Do izdaje odločbe se zavezanec ni odzval na poziv, prav tako ni predložil nobenih dokazil ali oporekal navedbam predlagatelja.

5. Upravni organ pojasnjuje, da mora na podlagi 62. člena ZSZ in 5. člena Odloka, nadomestilo plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec). Na kakšen način se upoštevajo metode točkovanja, je določeno z Odlokom in je ugotovljeno, da vrednost točke za leto 2010 znaša za zazidano stavbno zemljišče 0,00059 EUR mesečno oziroma 0,00708 EUR letno. Navaja še, da izda davčni organ odločbo o nadomestilu na podlagi 404. člena Zakona o davčnem postopku in upošteva podatke, ki mu jih posreduje občina.

6. Tožena stranka s pritožbeno odločbo odgovarja na vse pritožbene navedbe in potrjuje odločitev organa prve stopnje.

7. Tožeča stranka vlaga tožbo kot pravni naslednik zavezanca za odmero nadomestila A.A. Uveljavlja, da v postopku za izdajo izpodbijane odločbe ZSZ in Odlok nista bila pravilno uporabljena, prav tako se v postopku pred izdajo odločbe ni ravnalo po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Nepravilno in nepopolno je bilo ugotovljeno dejansko stanje. Prvostopenjski organ tožeče stranke ni vabil za izjasnitev glede dejstev pomembnih za odločanje. Vabil je le njenega pooblaščenca, ki ne more biti stranka v postopku. Že zaradi tega je bila v postopku pred izdajo odločbe zgrešena bistvena kršitev določb postopka in jo je treba odpraviti že iz tega razloga. Pooblaščenec je sicer prejel poziv in seznanitev z listinami, vendar prejete listine ne potrjujejo tega, kar navaja izpodbijana odločba. Dopis OKP Javnega podjetja za komunalne storitve B. d.o.o. ni verodostojen dokument, saj OKP nima več uradnih evidenc, ki bi se nanašale na priključitev stavb na vodovodno omrežje. Še bolj neverodostojen je dopis Elektra C. z dne 22. 7. 2010, kjer sploh ni navedeno, pod kakšnimi pogoji bi bila priključitev objektov na distribucijsko omrežje možna.

8. Navaja, da sta sporni nepremičnini vpisani v zemljiški knjigi kot družbena lastnina, imetnik pravice uporabe pa je Kmetijski kombinat Č. Pod Dn št. 931/1996 se nahaja tudi plomba vknjižbe prepovedi odtujitve oziroma obremenitve za obe parceli, kar onemogoča uporabo nepremičnine in zato tudi nadomestila zanjo ni mogoče zaračunavati. Meni, da je NUSZ poleg vezanosti na pravnomočnost uporabe zemljišča, vezano tudi na dejansko možnost uporabe zazidanega oziroma nezazidanega zemljišča. Oporeka izmeri 1.889,28 m², za katero meni, da ni točna in je bistveno manjša. Sklicuje se na določbo tretjega odstavka 60. člena ZSZ, ki definira stanovanjsko površino. Strokovna komisija je merila le zunanje dimenzije objektov, pri čemer ni upoštevala oziroma odštela predelnih sten med prostori in ni izmerila površine prostorov. Objekta sta neprimerna za kakršnokoli dejavnost ter ju ni mogoče uporabljati ter tako nimata vseh komunalnih priključkov, zato iz tega naslova ne bi smela biti točkovana. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kateri prostori tvorijo v izreku odločbe navedene površine. Izpodbijana odločba je povsem nepreverljiva in neustrezno obrazložena, saj ne navaja površin prostorov, na katere se nanaša. Za oba objekta velja oprostitev plačila nadomestila po šesti alinei 15. člena Odloka. Napačna je višina določenega nadomestila in umestitev objektov v konkretno območje. Meni, da se v skladu z določilom šeste alinee 15. člena Odloka nadomestilo ne plačuje za objekte, ki so namenjeni za kmetijsko dejavnost, kar je nedvomno kašča, v kateri je bila farma brojlerjev. Ravno tako je bil delno kmetijski objekt tudi objekt pod gradom, saj je bil namenjen živinoreji oziroma je bil delno hlev, delno klavnica.

9. Tožeča stranka predlaga, da sodišče po izvedenih dokazih in po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi in tožniku povrne priglašene stroške postopka.

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Tožeča stranka v tožbi navaja, da tožbo vlaga kot dedič pokojnega A.A., kateremu je bilo z izpodbijano odločbo naloženo plačilo nadomestila, kar dokazuje s pravnomočnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah D 345/2013 z dne 27. 12. 2013. 13. V spornem primeru je po presoji sodišča organ prve stopnje na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, uporabil pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov za odločitev ponovno ne navaja in se nanje v izogib ponavljanju na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v celoti sklicuje.

14. Izpodbijana odločba je izdana v ponovljenem postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega spremljevalnega objekta (stare grajske kašče) na naslovu …, s parc. št. 9/1.S k.o. ..., v izmeri 1.889,28 m² in od stanovanjskega objekta (objekt pod gradom) na naslovu ..., s parc. št. 11.S k.o. … v izmeri 354,72 m², v skupnem znesku 932,24 EUR. V prvotnem postopku je bilo z odločbo sodišča I U 41/2012-9 z dne 22. 6. 2012 upravnemu organu naloženo, da v ponovnem postopku upošteva pravilne pravne podlage za odmero nadomestila in da tožeči stranki kot zavezancu v postopku da možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na odločitev.

15. Po pregledu spisovnih listin sodišče ugotavlja, da je davčni organ v celoti upošteval navodila sodišča in v ponovnem postopku uporabil pravilno materialno pravno podlago in tudi dal možnost zavezancu, da se izjavi o podatkih, ki so osnova za odmero nadomestila. Poslane so mu bile vse fotokopije listin, ki jih je predložila Občina Podčetrtek, kot predlagatelj za odmero nadomestila. Med strankami postopka to dejstvo ni sporno, sporno niti ni dejstvo, da tožeča stranka, kot zavezanec za odmero nadomestila, na poziv davčnega organa ni odgovorila in tudi ni v roku predložila drugih dokazil, ki bi nakazovala na drugačno dejansko stanje, na podlagi katerega je bila izvršena odmera.

16. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožbeni ugovor, da gre za procesno kršitev določb postopka, ker davčni organ ni vabil tožeče stranke pred izdajo izpodbijane odločbe, temveč le njenega pooblaščenca, ki pa ne more biti zaslišan kot stranka in niti kot stranka ne more dati izjav, in da tudi ni bila seznanjena z vsebino naknadno vloženih listin, ki jih je občina v spis vložila oziroma so te drugačne kot so bile v prvotni odločbi. Pri odmeri nadomestila za stavbno zemljišča gre namreč za postopek, ki ga davčni organ izvaja na podlagi predloženih listin občine in podatkov pridobljenih iz uradnih evidenc, zato tudi opustitev zaslišanja stranke oziroma opustitev pridobitve izjave stranke same, v teh postopkih odmere nadomestila, niso takšne procesne kršitve, ki bi lahko vplivale na pravilnost odločitve. Iz listin upravnega spisa sicer izhaja, da je tožeča stranka imela možnost sodelovanja v postopku in je bila z dopisom upravnega organa tudi pozvana, da lahko poda pripombe in sama predloži morebitna drugačna dokazila, vendar tega ni storila.

17. Sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na (ne)veljavni potrdili OKP Javnega podjetja za komunalne storitve B. d.o.o. z dne 19. 8. 2010 in Elektra C. d.d. z dne 22. 7. 2010, ker na njihovi podlagi ni mogoče ugotoviti, pod kakšnimi pogoji bi bila priključitev objektov na distribucijsko omrežje sploh možna. Ti ugovori so zgolj pavšalni in zato na ugotovitev, da gre za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča, na katerem so možne priključitve na električno in vodovodno omrežje, ne vplivajo.

18. Sodišče ugotavlja, da so vsi nadaljnji tožbeni ugovori povsem enaki pritožbenim ugovorom zoper prvostopenjsko odločbo in je tožena stranka s pritožbeno odločbo nanje zelo podrobno in pravilno odgovorila, zato tudi teh tožbenih ugovorov sodišče ponovno ne presoja in se v skladu z zgoraj navedenim drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje.

19. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Odločitev je sodišče, ob upoštevanju druge alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, sprejelo na seji in ni sledilo predlogu tožeče stranke, da se odloči na glavni obravnavi.

K točki II izreka:

20. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.