Jedro

ZVEtL-1 ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, ne na kakšnih drugih objektih, ki niso stavbe. To, ali je sporni objekt samostojna stavba, je prvo dejstvo, ki ga mora sodišče prve stopnje ugotoviti, da lahko pravilno uporabi določbe ZVEtL-1. Pomožni objekti oziroma objekti zunanje ureditve (drugi odstavek 23. člena ZVEtL-1), kot na primer zunanje garaže, namreč načeloma nimajo svojega pripadajočega zemljišča.

Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta je predmet stvarnih pravic v primeru, ko na objektu ni vzpostavljena etažna lastnina oziroma ustanovljena stavbna pravica, zemljiška parcela, na kateri objekt stoji.

Kljub temu, da za prekluzije pritožbenih novot v predlagalnih postopkih, kot je obravnavani, glede na namen teh postopkov, ne veljajo enako strogi kriteriji kot v pravdnem postopku, pa morajo biti navedbe, ki jih udeleženci prvič podajajo v pritožbenem postopku, vseeno konkretizirane in substancirane.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v postopek pritegnilo zemljiškoknjižne lastnike nepremičnin s parc. št. 187/100, 185/98, 187/101, 185/99, 187/105, 185/103, 187/107, 185/105, 187/11, *77/11, 187/13, *77/13 in 185/52, vse k. o. 00001 (I. točka izreka), ter ga ustavilo v delu, ki se nanaša na parc. št. 185/40 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je parc. št. 187/32 skupno pripadajoče zemljišče in splošni skupni del stavb na naslovu A. ulica 8 in 10 v lasti vsakokratnih lastnikov teh stavb (III. točka izreka), da so parc. št. 187/33, 187/96 in 187/34 pripadajoče zemljišče in splošni skupni del stavbe na naslovu A. ulica 8, v lasti vsakokratnih lastnikov te stavbe (IV. točka izreka), da je parc. št. 187/39 skupno pripadajoče zemljišče in splošni skupni del stavb na naslovu A. ulica 8 in 6, v lasti vsakokratnih lastnikov teh stavb (V. točka izreka), da se pri parc. št. 187/32, 187/33, 187/96, 187/34 in 187/39 kot služečih zemljiščih ustanovi in v zemljiško knjigo vpiše služnost hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili po obstoječi dovozni poti, v korist vsakokratnih lastnikov več izrecno opredeljenih nepremičnin kot gospodujočih zemljišč, med drugim nepremičnin z ID znakom parcela 0000 187/35, parcela 0000 187/36, parcela 0000 187/30, parcela 0000 187/31, parcela 0000 187/78, parcela 0000 185/79, parcela 0000 187/37 in parcela 0000 185/77, na kateri stojijo pomožni objekti z ID znaki 0000-537, 0000-545 in 0000-549 (VI., VII. in VIII. točke izreka). Hkrati je sklenilo, da se tudi pri parc. št. 185/22 kot služečem zemljišču ustanovi in v zemljiško knjigo vpiše služnost hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili po obstoječi dovozni poti, v korist vsakokratnih lastnikov več izrecno opredeljenih nepremičnin kot gospodujočih zemljišč (IX. točka izreka).

2.Zakonita udeleženka B., d. o. o. se pritožuje zoper VI., VII. in VIII. točko izreka, in sicer v delu, ki se nanaša na odločitev glede zemljišč z ID znakom parcela 0000 187/35, parcela 0000 187/36, parcela 0000 187/30, parcela 0000 187/78, parcela 0000 187/37 in parcela 0000 185/77, na kateri stojijo pomožni objekti z ID znaki 0000-537, 0000-545 in 0000-549. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi s 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine3 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku4. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa na način, da sodišče v celoti ugodi predlogu pritožnice, oziroma podrejeno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da je v postopku predlagala ugotovitev pripadajočega zemljišča k njenim garažam št. 537, 545, 548 in 549. Sodišče ta predlog v obrazložitvi izpodbijanega sklepa korektno povzame, vendar v izreku nato nekonsistentno govori enkrat o zemljiščih, drugič o objektih. Ni razlogov glede tega, zakaj objekt št. 537 oz. 5485 ni zajet v izreku. Podano je nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Gre za očitno protispisnost. Prav tako ni razlogov za razlikovanje med temi štirimi garažnimi objekti. Sodišče je mimo predloga, ki je bil podan v tem postopku, predlagalo ustanovitev in vknjižbo služnostne pravice. V obrazložitvi je sicer pojasnilo, da na predlog ni vezano, vendar ta nevezanost ni absolutna. Mora biti obrazložena. Sodišče ni pojasnilo, zakaj v konkretnem primeru ni podlage za ugotovitev pripadajočega zemljišča h garažam. Pogoja po prvem odstavku 42. člena ZVEtL-1 sta izpolnjena. Iz ugotovitve, da pomožni garažni objekti ne morejo imeti pripadajočega zemljišča, niso jasne odločilne okoliščine tega primera. Izpodbijanega sklepa se v tem delu ne da preizkusiti. Garažni objekti že dolgo nimajo več pomožne funkcije, ne služijo vsakokratnim lastnikom stanovanjskih blokov na A. ulici. Gre za samostojne stavbe. Sodišče je dejansko stanje v zvezi s tem nepopolno ugotovilo. Udeležencem postopka v okviru materialnega procesnega vodstva ni dalo vedeti, da ne namerava slediti predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča ali da pogoji po ZVEtL-1 niso izpolnjeni. Sodišče ni odločilo o priglašenih stroških postopka.

3.Nihče izmed udeležencev postopka na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Udeleženci postopka so v predmetnem postopku predlagali ugotovitev pripadajočega zemljišča stavbam na A. ulici 6, A. ulici 8 in A. ulici 10 v ..., ter nizu garaž, ki stoji poleg teh treh stanovanjskih stavb. Pritožnica je lastnica štirih garažnih objektov (št. 537, 545, 548 in 549) iz navedenega niza.

6.Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka, češ da sodišče prve stopnje udeležencem postopka v okviru materialnega procesnega vodstva ni dalo vedeti, da ne bo sledilo predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča garažam. Dne 5. 12. 20236 je namreč izdalo sklep, s katerim je predlagateljici izrecno pozvalo, naj svoj predlog konkretizirata na način, da se bo na nepremičninah, ki so predmet predloga, lahko ustanovila stvarna služnost v korist vsakokratnih lastnikov garaž. V obrazložitvi tega sklepa je pojasnilo, da ocenjuje, da garaže kot pomožni objekti ne morejo imeti svojega pripadajočega zemljišča. Sklep je bil vročen vsem udeležencem postopka (tudi pritožnici), ki so se na njegovi podlagi lahko seznanili s tem, da sodišče prve stopnje ne namerava ugotoviti lastnega pripadajočega zemljišča garažnim objektom.

7.Prav tako pritožnica neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker naj bi sodišče mimo predloga na zemljiščih, ki so bila predlagana kot pripadajoča, ustanovilo služnostno pravico. Predlagateljici sta namreč v postopku z vlogo, vloženo dne 22. 1. 2024, ki je bila v vednost vročena tudi pritožnici, izrecno predlagali ustanovitev služnostne pravice hoje in vožnje v korist vsakkratnega lastnika garaž. Temu predlogu nihče izmed udeležencev postopka ni nasprotoval. Sodišče prve stopnje je torej odločilo povsem skladno s predlogom predlagateljic, kljub temu da v postopkih, ki se vodijo po ZVEtL-1, ni vezano na vsebinski predlog udeleženca postopka, temveč lahko razmerje glede zemljišč in stavb, za katere je podana ustrezna zahteva, uredi drugače, kot izhaja iz predloga, če tako narekujeta dokazni postopek in materialno pravo.7

8.Ni podana niti bistvena kršitev določb postopka po 14. in 15.8 točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ju pritožnica uveljavlja, ker sodišče v izreku nekonsistentno enkrat govori o objektih, enkrat o zemljiščih, ker je odločitev o garaži št. 548 brez navedbe razlogov izostala iz izreka in ker ni navedenih razlogov za razlikovanje med pritožničinimi garažami. Sodišče prve stopnje vse štiri pritožničine garažne objekte obravnava povsem enako - pravno med njimi ni razlikovanja. Drži sicer pritožbena navedba, da so v izreku izpodbijanega sklepa v zvezi z zemljiščem s parc. št. 185/77 zgolj tri izmed garaž navedene tudi s številkami stavbe. Garaža s št. 548 s številko stavbe v izreku ni navedena. Na pravilnost izpodbijanega sklepa to ne vpliva. Garaže s št. 537, 545 in 549 namreč deloma stojijo na istem (obsežnejšem) zemljišču s parc. št. 185/77, zato je tudi v izreku specificirano, da gre za parcelo "z ID znakom: 0000 185/77, na kateri stojijo pomožni objekti z ID znaki 0000-537, 0000-545 in 0000-549". Sodišče prve stopnje je številke stavb navedlo zaradi jasnosti. Glede garaže s št. 548 pa izrecna navedba številke stavbe ni bila potrebna. Zemljišči s parc. št. 187/31 in 185/79, ki sta prav tako zajeti v VI., VII. in VIII. točkah izreka, namreč zajemata celoten fundus te garaže oz. celotno površino, na kateri ta garaža stoji. Morebitna izrecna navedba garaže št. 548 v izreku na vsebino izpodbijane odločitve ne bi imela vpliva. Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta (8. člen Stvarnopravnega zakonika9) je predmet stvarnih pravic v primeru, ko na objektu ni vzpostavljena etažna lastnina oziroma ustanovljena stavbna pravica,10 namreč zemljiška parcela, na kateri objekt stoji (7. člen in prvi odstavek 18. člena SPZ, 11. člen Zakona o zemljiški knjigi11).

9.Neutemeljeno pritožnica očita bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tudi zaradi zatrjevanega pomanjkanja razlogov glede tega, katere so odločilne okoliščine te zadeve in glede tega, zakaj ni podlage za ugotovitev pripadajočega zemljišča h garažam, glede na to, da so pogoji iz 41. člena ZVEtL-1 izpolnjeni. Pogoji za ugotovitev pripadajočega zemljišča, kot jih opredeljuje 41. člen ZVEtL-1, niso izpolnjeni. ZVEtL-1 namreč ureja postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam, in ne h kakšnih drugim objektom, ki niso stavbe.12 To, ali je sporni objekt samostojna stavba, je prvo dejstvo, ki ga mora sodišče prve stopnje ugotoviti, da lahko pravilno uporabi določbe ZVEtL-1.13 Pomožni objekti oziroma objekti zunanje ureditve (drugi odstavek 23. člena ZVEtL-1), kot na primer zunanje garaže, namreč načeloma nimajo svojega pripadajočega zemljišča.14 Razloge glede tega je sodišče prve stopnje pojasnilo v 18. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, v kateri je izrecno navedlo, da ni podlage za ugotovitev pripadajočega zemljišča h garažam, ker so garaže pomožni objekti.

10.Pritožnica temu zaključku v pritožbi ugovarja in trdi, da garažni objekti že dolgo nimajo več pomožne funkcije. To prvič trdi šele v pritožbi. Kljub temu, da za prekluzije pritožbenih novot v predlagalnih postopkih, kot je obravnavani, glede na namen teh postopkov, ne veljajo enako strogi kriteriji kot v pravdnem postopku, pa morajo biti navedbe, ki jih udeleženci prvič podajajo v pritožbenem postopku, vseeno konkretizirane in substancirane (prvi odstavek 7. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1). Pritožnik, ki v pritožbi navede novo dejstvo, mora zanj torej predlagati tudi ustrezen dokaz. Nesubstanciranih pritožbenih novot namreč ni mogoče preizkusiti.15 Poleg tega, da je pritožničina trditvena podlaga v tem delu pomanjkljiva16, za svoje navedbe niti ne predlaga nobenih dokazov. Njene pritožbe v tem delu zato ni mogoče preizkusiti in je posledično neutemeljena.

11.Pritožnica sicer opozarja tudi na to, da sodišče prve stopnje ni odločilo o priglašenih stroških postopka. Ta del pritožbe je treba šteti za predlog pritožnice, da se izda dopolnilni sklep (325. člen ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1 ), o čemer je pristojno odločiti sodišče prve stopnje.

12.Ker niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

13.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1 v zvezi s 3. odstavkom ZVEtL-1, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Pritožnica zato ni upravičena do povračila priglašenih pritožbenih stroškov.

-------------------------------

1Ker se vse nepremičnine, ki so predmet tega postopka, nahajajo v isti katastrski občini, pritožbeno sodišče v nadaljevanju opušča njeno izrecno navedbo.

2Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP.

3Ur. l. RS, št. 34/14; v nadaljevanju ZVEtL-1.

4Ur. l. RS, št. 16/19; v nadaljevanju ZNP-1.

5Pritožnica v pritožbi sprva trdi, da objekt št. 537 ni zajet v izreku, kasneje pa, da v izreku ni zajet objekt št. 548. Očitno gre za pisno pomoto v pritožbi - v izreku izpodbijanega sklepa namreč s št. stavbe ni opredeljena garaža št. 548.

6Red. št. 124 sodnega spisa.

7Prim. M. T. Fajs (ur.), Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, 2023, str. 351.

8Te pritožnica niti ne konkretizira.

9Ur. l. RS, št. 87/02 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju SPZ.

10Prim. Tratnik M., Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, 2004, str. 84.

11Ur. l. RS, št. 58/03 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZK-1.

12Prim. M. T. Fajs (ur.), prav tam, str. 243-244.

13Prim. VSL sklep I Cp 1544/2023 z dne 6. 10. 2023, VSL sklep II Cp 2273/2019 z dne 8. 10. 2020.

15M. T. Fajs (ur.), prav tam, str. 284, 285. Prim. tudi VSL sklep I Cp 985/2025 z dne 7. 8. 2025, VSL sklep II Cp 1666/2020 z dne 2. 11. 2020, VSL sklep II Cp 2273/2019 z dne 8. 10. 2020.

16Prim. VSL sklep I Cp 762/2020 z dne 10. 9. 2020.

Ni navedla, od kdaj naj bi garaže delile drugačno pravno usodo od stavb, katerim so bile izvorno namenjene.

Zveza:

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 3, 23, 23/2, 41 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 7, 8, 18, 18/1 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 11 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 7/1, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.