Jedro

Vendar pa je sodišče druge stopnje prepričano, pa je pri tožniku ob vseh procentualno izraženih zmanjšanjih, kot sta jih ocenila izvedenca, treba upoštevati zlasti dejstvo, da je bil tožnik pred poškodbo zelo aktiven športnik, ki se je izobrazil za poklic profesorja športne vzgoje, pa tega zaradi posledic poškodbe ne more opravljati, hkrati pa se je tudi večini športnih aktivnosti moral odpovedati ter spremeniti svoj način življenja in dela, star šele 24 let, zato je znesek denarne odškodnine treba zvišati na 24.000,00 EUR.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako da: -se v I. točki izreka znesek „14.724,00 EUR“ nadomesti z zneskom „16.724,00 EUR“, - v II. točki izreka se znesek „10.776,00 EUR“ nadomesti z zneskom „8.776,00 EUR“, - v III. točki izreka se znesek „2.100,58 EUR“ nadomesti z zneskom „2.385,80 EUR“, - v IV. točki izreka se znesek „303,51 EUR“ nadomesti z zneskom „247,20 EUR“, - v V. točki izreka se znesek „12,67 EUR“ nadomesti z zneskom „6,88 EUR“.

II. ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba prvega toženca zavrneta.

III. Prvi toženec in druga toženka sta dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe nerazdelno plačati tožeči stranki 206,56 EUR stroškov pritožbenega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v I. točki izreka odločilo, da mora tožena stranka (v nadaljevanju toženca) tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) nerazdelno plačati 14.724,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 7. 2007 dalje do plačila, v roku 15 dni od prejetja pisnega odpravka sodbe. V presežku je tožbeni zahtevek v znesku 10.776,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 7. 2007 dalje do plačila zavrnilo (II. točka izreka). Tožencema je naložilo, da morata tožniku nerazdelno povrniti stroške pravdnega postopka v višini 2.100,58 EUR v roku 15 dni od prejetja pisnega odpravka sodbe, od zapadlosti pa do prenehanja obveznosti z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Tožniku je naložilo, da mora povrniti prvemu tožencu stroške pravdnega postopka v višini 303,51 EUR (IV. toča izreka) in drugi toženki v višini 12,67 EUR (V. točka izreka) oboje v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe.

2. Zoper zavrnilni (II. točka izreka) in delno stroškovni del (IV. in V. točko izreka) sodbe sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščencu pritožuje tožnik, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Graja odmero denarne odškodnine za strah, skaženost in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Za vsako od navedenih vrst nepremoženjske škode ponovno poudarja že ugotovljene dejanske okoliščine, ki temeljijo na izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, zaradi katerih ocenjuje, da bi bil upravičen do denarne odškodnine v celotni zahtevani višini. V zvezi s strahom poudarja, da tako intenzivnost primarnega in sekundarnega strahu, kot izrazito dolgo obdobje sekundarnega strahu, upoštevaje sodno prakso na katero se sklicuje, opravičujeta odmero višje odškodnine iz tega naslova. Skaženost je pri njem izražena v obliki hudih brazgotin, kar je bilo vidno tudi na naroku za glavno obravnavo in mu povzroča duševne bolečine v okoliščinah ko mora razkriti ta del svojega telesa, kakor tudi na kopališčih, plažah in telovadnicah. Meni, da je pri odmeri odškodnine za to vrsto škode sodišče prve stopnje, ob sicer pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, v premajhni meri upoštevalo dejstvo, da je imel tožnik ob škodnem dogodku šele 24 let in bo s posledicami, torej s skaženostjo moral preživeti celotno odraslo življenje. V okviru njegovega prizadevanja za zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti poudarja, da bo ob svoji izobrazbi profesorja športne vzgoje, zaradi posledic škodnega dogodka celo življenje omejen, saj svojega poklica ne more opravljati. Zaradi posledic poškodbe pa se tudi z večino športov ne more več ukvarjati, zaradi česar kot bivši izjemno aktivni športnik trpi znatne duševne bolečine. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu spremeni, tako da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, posledično pa spremeni tudi stroškovno odločitev. Podrejeno pa predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev priglašenih stroškov pritožbe.

3. Zoper obsodilni (I. točka izreka) in delno stroškovni del (III. točka izreka) prvostopenjske sodbe se pravočasno po pooblaščencu pritožuje prvi toženec, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ocenjuje, da je odmerjena denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo previsoka, na podlagi pridobljenega izvedenskega mnenja pa je prepričan, da je druga toženka s plačilom nespornega dela v znesku 29.500,00 EUR že poravnala celotno škodo. Zato bi sodišče prve stopnje moralo tožbeni zahtevek zavrniti. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da tožniku odmeri pravično denarno odškodnino v zmanjšanem znesku, podrejeno pa sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, tožniku pa naloži plačilo vseh stroškov tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila. Zahteva povrnitev priglašenih stroškov pritožbe.

4. Pritožbeni odgovori niso bili vloženi.

5. Pritožba tožnika je delno utemeljen, pritožba prvega toženca pa ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku(v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje pri odločanju ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki bi imele za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe, in je povsem razjasnilo relevantne dejanske okoliščine ter pri odločanju v pretežni meri tudi pravilno uporabilo določbe materialnega prava, le pri odmeri denarne odškodnine za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je zmotna uporaba materialnih določb povzročila odmero prenizke odškodnine.

7. Tožnik je s tožbo zahteval denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, in sicer: za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem 17.300,00 EUR, za strah 8.700,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 3.200,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 25.800,00 EUR, skupaj tako 55.000,00 EUR. Po plačilu nespornega zneska 29.500,00 EUR je tožbeni zahtevek zmanjšal, tako da je zahteval že plačilo razlike v višini 25.500,00 EUR.

8. Za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenem je sodišče prve stopnje tožniku odmerilo celotno zahtevano odškodnino, torej v višini 17.300,00 EUR. Sodišče druge stopnje glede ugotovljenih poškodb, trajanja in intenzitete telesnih bolečin ter številnih neugodnosti med zdravljenjem v celoti sprejema dejanske zaključke prvostopenjskega sodišča, ki temeljijo na pridobljenem izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in izpovedbi tožnika. Iz teh nedvomno izhaja, da je predvsem raztrganina oporka črevesja, tankega in sigmoidnega črevesja, ki po Fischerju predstavlja V. stopnjo poškodbe, kar je zelo huda telesna poškodba, povzročila številne operativne posege (skupno kar 10 v splošni anesteziji) in z njimi pogojene nevšečnosti, ko je bil tožnik kar 128 dni hospitaliziran, 22 dni v intenzivni negi, 5 dni priključen na respirator, utrpel vnetje trebušne mrene, bil v septičnem šoku, osem mesecev odvajal blato v vrečko skozi odprtino črevesja na koži trebuha in druge nevšečnosti, ki jih sodišče prve stopnje ugotavlja v 20. točki obrazložitve. Upoštevaje navedeno bi bilo tožniku za to vrsto škode mogoče odmeriti celo višjo odškodnino od zahtevane, zato mu je sodišče prve stopnje utemeljeno odmerilo odškodnino v celotnem zahtevanem znesku. Ob povedanem ostaja neutemeljena pavšalna pritožbena graja prvega toženca, da je odškodnina za to vrsto nepremoženjske škode odmerjena previsoko.

9. Prvi toženec neutemeljeno graja tudi višino odškodnine odmerjene za strah, kot previsoko. Tožnik je za to vrsto škode zahteval 8.700,00 EUR, odmerjeno pa mu je bilo 5.000,00 EUR. Izhajajoč iz pridobljenega izvedenskega mnenja in izpovedbe tožnika, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je pri tožniku primarni zelo intenziven strah sicer res trajal le nekaj trenutkov, vendar pa je bil pri njem , zaradi zelo dolgega zdravljenja, ki je obsegalo kar 128 dni hospitalizacije in 10 operativnih posegov, v okviru katerega so se pojavljali zapleti v obliki septičnega šoka, vnetja trebušne mrene, transfuzije krvi različnih dajalcev, kar je pri tožniku dalj časa upravičeno povzročalo strah za izid zdravljenja, sekundarni strah izjemno dolgo izražen v takšni intenziteti, ki opravičuje odmero višje denarne odškodnine. Sodišče druge stopnje je prepričano, da je tožnikova pritožba v tem obsegu delno utemeljena in da pravična denarna odškodnina ob upoštevanju kriterijev iz 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za to vrsto škode znaša 6.000,00 EUR, kar je 1.000,00 EUR več kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje.

10. Za duševne bolečine zaradi skaženosti je bila tožniku odmerjena odškodnina v znesku 2.700,00 EUR, zahteval pa je 3.200,00 EUR. Brazgotine na obrazu tožnika po njegovi lastni izpovedbi niso tako moteče in si v tem predelu včasih pusti rasti brado. Obseg in zaznavnost pri tožniku izraženih brazgotin v celotnem predelu trebuha pa pri opazovalcu vzbuja negativne občutke, hkrati pa opravičuje pri tožniku izražene duševne bolečine, ki jih v tej zvezi doživlja v vseh okoliščinah, ko je izpostavljen ljudem, ob športnih dejavnostih in intimnih situacijah. Vendar pa ugotovljene duševne bolečine zaradi skaženosti, ob ustreznem upoštevanju njegove mladosti, ne opravičujejo odmero višje odškodnine, kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje, saj je ta skladna s kriteriji iz 179. in 182. člena OZ. Prav tako pa je zavrniti pavšalna prizadevanja prvega toženca po znižanju odškodnine za skaženost. 11. Za zmanjšanje življenjske aktivnosti je bila tožniku odmerjena odškodnina v znesku 23.000,00 EUR, zahteval pa je 25.800,00 EUR. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev izvedencev medicinske stroke in izpovedbe tožnika razjasnilo vse relevantne dejanske okoliščine tudi v zvezi s to vrsto nepremoženjske škode, ki jih sodišče druge stopnje brez ponavljanja v celoti povzema. Vendar pa je sodišče druge stopnje prepričano, pa je pri tožniku ob vseh procentualno izraženih zmanjšanjih, kot sta jih ocenila izvedenca, treba upoštevati zlasti dejstvo, da je bil tožnik pred poškodbo zelo aktiven športnik, ki se je izobrazil za poklic profesorja športne vzgoje, pa tega zaradi posledic poškodbe ne more opravljati, hkrati pa se je tudi večini športnih aktivnosti moral odpovedati ter spremeniti svoj način življenja in dela. Tožnik sedaj opravlja sedeče delo za računalnikom, tudi hišnih opravil ne more opravljati, prav tako ne opravil okrog hiše, kot je delo v domačem sadovnjaku in vinogradu, izogibati se mora težjih bremen. Tožnik mora zaradi neznane količine brazgotin v trebušni votlini uživati lahko hrano, da zmanjša verjetnost povzročitve zapore črevesa, do katere bi lahko prišlo v sicer nepredvidljivem času. Vse te posledice pa bo mlad tožnik, ki je bil ob poškodbi star šele 24 let, moral trpeti še večji del njegovega življenja, zato sodišče druge stopnje ocenjuje, da je znesek denarne odškodnine, ki jo je sodišče prve stopnje za to vrsto škode odmerilo v višini 23.000 EUR, treba zvišati na 24.000,00 EUR, da bo predstavljala primerno denarno zadoščenje za trajne posledice, ki jih bo trpel do konca življenja.

12. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje zavrnilo neutemeljeno pritožbo prvega toženca in delno ugodilo pritožbi tožnika ter spremenilo sodbo sodišča prve stopnje (peta alineja 358. člena ZPP), tako da je zvišalo skupno odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo iz prvostopenjsko odmerjenih 48.000,00 EUR na 50.000,00 EUR. Ob upoštevanju revalorizirane vrednosti že plačanega nespornega zneska (29.500,00 EUR), ki znaša 33.276,00 EUR, sta prvi toženec in druga toženka dolžna tožniku nerazdelno plačati še 16.724,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 7. 2007 dalje do plačila.

13. Sprememba odločitve o glavni stvari ima za posledico tudi spremembo stroškovne odločitve iz III., IV. in V. točke izreka prvostopenjske sodbe, saj tožnikov pravdni uspeh zdaj znaša 65,58 % (16.724,00 EUR od zahtevanih 25.500,00 EUR), uspeh tožencev pa 34,42 % (8.776,00 EUR od spornih 25.500,00 EUR). V odsotnosti izrecnega pritožbenega nasprotovanja posameznim postavkam stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo pravdnima strankama, je sodišče druge stopnje po opravljenem uradnem pritožbenem preizkusu, pri odločanju upoštevalo skupne zneske stroškov, kakor jih je pravdnima strankama že pravilno odmerilo in priznalo sodišče prve stopnje. Tožnikovi stroški so bili priznani v skupnem znesku 3.638,00 EUR, stroški prvega toženca v znesku 718,20 EUR, druge toženke pa v znesku 20,00 EUR. Ob upoštevanju pravdnega uspeha znašajo stroški tožnika 2.385,80 EUR, stroški prvega toženca 247,20 EUR in druge toženke 6,88 EUR. Tako sta toženca dolžna tožniku v roku 15 dni od vročitve sodbe nerazdelno povrniti stroške pravdnega postopka v višini 2.385,80 EUR, tožnik pa je v istem roku dolžan prvemu tožencu povrniti njegove stroške v višini 247,20 EUR, drugi toženki pa v višini 6,88 EUR, vsi v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

14. Prvi toženec s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnik pa je s pritožbo delno uspel, njegov uspeh je 18,56 %, zato je sodišče druge stopnje o stroških njegove pritožbe odločalo na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP, 155. členom ZPP, Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Kot potrebne mu je priznalo naslednje priglašene stroške: nagrado za postopek v znesku 545,60 EUR po tar. št. 3220 ZOdvT, 20,00 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, 22 % DDV v višini 124,32 EUR po tar. št. 6007 ZOdvT ter sodno takso za pritožbo v znesku 423,00 EUR. Skupaj znašajo pritožbeni stroški tožnika 1.112,92 EUR. Upoštevaje pritožbeni uspeh tožnika, sta mu toženca (prvi toženec in druga toženka) dolžna nerazdelno v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti pritožbene stroške v višini 206,56 EUR.