Jedro

Od povprečno skrbne osebe, posebej pa od odvetnika, ki je seznanjen s težo posledic izostanka oprave konkretnega procesnega dejanja, se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna v roku osem dni od vročitve sodbe povrniti 131,17 EUR stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo:

1. Dejstva in dokazi, navedeni v pripravljalni vlogi tožene stranke z dne 22. 9. 2014, se ne upoštevajo.

2. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 41878/2014 z dne 28. 3. 2014 ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka.

2. Zoper sodbo se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pravočasno pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da najprej upošteva dejstva in dokaze, navedene v pripravljalni vlogi tožene stranke z dne 22. 9. 2014, nato v celoti zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke ter ji naloži v plačilo stroške postopka, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 41878/2014 z dne 28. 3. 2014 pa razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka. Podrejeno predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma opravo glavne obravnave, s stroškovno posledico.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo v celoti zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo in sklep je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej ni pravno upošteven pritožbeni razlog.

7. Tožena stranka v pritožbi v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje, da se dejstva in dokazi v prvi pripravljalni vlogi tožene stranke z dne 22. 9. 2014 ne upoštevajo, uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Trdi, da ob prejemu vloge tožeče stranke, in sicer dopolnitve – obrazložitve tožbe z dne 1. 9. 2014 (red. št. 10, list. št. 35 spisa) ni prejela tudi poziva sodišča toženi stranki, naj odgovori na vlogo tožeče stranke z opozorilom na posledice, če tega ne bi storila. Skupaj z dopolnitvijo tožbe in prilogami je prejela le povabilo k postopku mediacije z dne 10. 9. 2014 in obrazec „Soglasje k začetku postopka mediacije.“ Ker tožena stranka s strani sodišča s pozivom ni bila opozorjena, da mora v roku 8 dni vložiti odgovor na vlogo tožeče stranke, je pripravljalno vlogo vložila 22. 9. 2014, saj je štela, da sodišče očitno tega poziva v predmetni zadevi ni podalo in tako ni v ničemer prekludirana.

8. Institut, na podlagi katerega sodišče ugotavlja dejstva o vročitvi, je vročilnica (potrdilo o vročitvi, prim. 149. člen ZPP), ki ima lastnost javne listine in potrjuje za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi. Prvič, da je bilo določeno pisanje naslovniku vročeno in drugič, kdaj se je to zgodilo. Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve (prvi odstavek 224. člena ZPP). Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, če se ne dokaže nasprotno (četrti odstavek 224. člena ZPP).

9. Iz podatkov spisa je razvidno, da je strokovni sodelavec po prejemu dopolnitve tožbe tožeče stranke izdal odredbo o vročitvi drugopisa vloge tožeče stranke skupaj s prilogami in pozivom pod šifro „gOdg1V–smv–vl–d1“ toženi stranki,(1) kar je prav tako razvidno iz prikaza vsebine po pošiljkah, ki je pripet k pozivu sodišča z dne 10. 9. 2014 toženi stranki, naj odgovori na vlogo tožeče stranke. Iz vročilnice, naslovljene na pooblaščenca tožene stranke pa izhaja, da je med vsebino pošiljke naveden tudi sporni obrazec, kar tožena stranka tudi sama priznava v pritožbi.

10. Glede na uvodoma navedeno o pomenu vročilnice zato višje sodišče zaključuje, da sta bila toženi stranki hkrati (poleg gradiva za mediacijo) vročena tako vloga tožeče stranke s prilogami, kot poziv toženi stranki, naj nanjo odgovori, ki je vseboval opozorilo na posledice, če tega ne stori. Tožena stranka namreč le z navedbo, da poziva v pisni ovojnici ni bilo, vročilnice in posledično vročitve poziva ni uspela izpodbiti. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen.

11. Odvetnik je oseba, ki razume pomen prekluzivnih rokov in katere skrb za pravočasno vlaganje vlog je ena njenih temeljnih odgovornosti. Zato višje sodišče ne sprejema razloga, da je pooblaščenec tožene stranke na dejstvo, da je na ovojnici sodnega pisanja zapisano, da vsebuje tudi poziv, postal pozoren šele, ko je prebral vsebino izpodbijane sodbe. Že od povprečno skrbne osebe, posebej pa od odvetnika, ki je seznanjen s težo posledic izostanka oprave konkretnega procesnega dejanja, se namreč pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče.(2)

12. Ker tožena stranka ni uspela izpodbiti zakonske domneve, da ji je bil sklep z opozorilom na določbo, da so roki za vlaganje vlog v postopku v sporu majhne vrednosti krajši in znašajo le 8 dni,(3) višje sodišče ugotavlja, da z odločitvijo sodišča prve stopnje, da vloge tožene stranke z dne 22. 9. 2014 ne bo upoštevalo, kršitev določb pravdnega postopka ni bila storjena.

13. Ker drugih pritožbenih razlogov tožena stranka ne uveljavlja, je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Tožeči stranki gre strošek nagrade za odgovor na pravno sredstvo, za kar ji gre po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) 89,60 EUR, pavšalni znesek po tar. št. 6002 v višini 17,92 EUR ZOdvT in 22% DDV, skupaj torej 131,17 EUR. Ker skladno s prvim odstavkom 14. člena ZOdvT nagrade zajemajo celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve, višje sodišče tožeči stranki nagrade za postopek na prvi stopnji po tar. št. 3100 ZOdvT ni priznalo, saj je tožeča stranka pooblastila odvetnika šele v pritožbenem postopku.

Op. št. (1) Glej red. št. 11 spisa.

Op. št. (2) Tako tudi VS RS v sklepu II Ips 325/2011 z dne 8. 12. 2011. Prim. tudi VSL sodba II Cpg 1381/2014 z dne 15. 9. 2014. Op. št. (3) Prim. 452. člen ZPP