Jedro

V predmetni zadevi gre za situacijo, ko začeti stečajni postopek ne vpliva na tek individualnega delovnega spora, saj se ta ne nanaša na terjatev, ki se jo prijavlja v stečajno maso po ZFPPIPP in na katero se potem posledično nanaša objava sklepa o preizkusu terjatev, saj tožnica s tožbo zahteva ugotovitev, da ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi neveljavna. Navedeni tožbeni zahtevek ni terjatev v smislu prvega odstavka 20. člena ZFPPIPP, ki terjatev opredeljuje kot pravico upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Če bo tožnica v tem individualnem delovnem sporu uspela, to na obseg stečajne mase tožene stranke ne more vplivati, ker se tožbeni zahtevek ne nanaša na nobeno dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev, saj gre za ugotovitvena zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se stečajno upraviteljico tožene stranke A.A. poziva, da v roku 15 dni prevzame predmetni postopek (I. točka izreka) ter da se bo štelo, če stečajna upraviteljica v navedenem roku ne bo prevzela postopka, da se postopek nadaljuje z dnem vročitve tega sklepa stečajni upraviteljici (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep vlaga zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava pritožbo tožena stranka. Sklicuje se na drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP. Navaja, da je objava sklepa o preizkusu terjatev najzgodnejši datum za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, pred tem pa se ta ne more nadaljevati. Pove, da sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko še ni bil objavljen (niti še ni potekel rok za prijavo terjatev v stečajni postopek), zato pogoji za nadaljevanje postopka še niso podani in sodišče ne sme opravljati nobenih procesnih dejanj oziroma nadaljevati pravdnega postopka, ker je to nujno vezano na določena opravila v okviru stečajnega postopka. Zatrjuje napačno uporabo prvega odstavka 208. člena ZPP glede na specialno določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Navaja, da je smisel prekinitve postopka do objave sklepa o preizkusu terjatev v tem, da upniki svoje terjatve prijavijo in se stečajni upravitelj izjavi, ali jih priznava ali ne. Dalje pove, da če stečajni upravitelj terjatev prereka, obstaja dolžnost upnika, da najkasneje v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlaga nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, če pa tega ne stori, njegova terjatev preneha v razmerju do stečajnega dolžnika. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo počakati na ravnanje upnika, ki mora nadaljevanje pravočasno predlagati, če tega ne stori, pa njegova pravna korist za vodenje postopka preneha. Trdi, da določba glede nadaljevanja pravdnega postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev služi tudi temu, da se preveri zainteresiranost upnika za nadaljevanje pravdnega postopka glede na dejstvo začetka stečaja. Sklicuje se na sodno prakso o razmerju med določbo 208. člena ZPP in določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje stečajno upraviteljico pozvalo, naj prevzame predmetni pravdni postopek, in odločilo, da če tega ne bo storila v tem roku se bo štelo, da se postopek nadaljuje z dnem vročitve tega sklepa stečajni upraviteljici ter naložitev povračila stroškov postopka tožnici. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da gre za spor o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja, zaradi katerega je mogoče postopek nadaljevati brez upoštevanja 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/07 in nasl.). Zavzelo je pravilno stališče, da se bo predmetni individualni delovni spor nadaljeval po tem, ko bo stečajna upraviteljica prevzela postopek oziroma (če tega v danem roku ne bo storila) z dnem, ko ji bo izpodbijani sklep vročen. Tožena stranka se neutemeljeno zavzema za to, da bi sodišče prve stopnje ravnalo skladno z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP, in zmotno meni, da v zvezi s predmetno zadevo pridejo v poštev določbe ZFPPIPP v zvezi s prijavo in preizkusom terjatev stečajnega dolžnika. V predmetni zadevi gre namreč za situacijo, ko začeti stečajni postopek ne vpliva na tek individualnega delovnega spora, saj se ta ne nanaša na terjatev, ki se jo prijavlja v stečajno maso po ZFPPIPP in na katero se potem posledično nanaša objava sklepa o preizkusu terjatev, saj tožnica s tožbo zahteva ugotovitev, da ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 3. 2018 in da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 4. 2018 neveljavna. Navedeni tožbeni zahtevek ni terjatev v smislu prvega odstavka 20. člena ZFPPIPP, ki terjatev opredeljuje kot pravico upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Če bo tožnica v tem individualnem delovnem sporu uspela, to na obseg stečajne mase tožene stranke ne more vplivati, ker se tožbeni zahtevek ne nanaša na nobeno dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev, saj gre za ugotovitvena zahtevka (prim. z odločbami pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 461/2010 z dne 30. 9. 2010, Pdp 809/2015 z dne 12. 11. 2015 in Pdp 550/2017 z dne 17. 8. 2017), terjatev za plačilo pravdnih stroškov tožnici pa v tem trenutku še ni nastala (prim. z odločbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 884/2017 z dne 7. 2. 2018). Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni podlage za to, da se prekinjeni postopek ne bi nadaljeval takoj, ko ga stečajna upraviteljica prevzame oziroma takoj po njegovi vročitvi, saj se sklep o preizkusu terjatev sploh ne bo nanašal na tožbeni zahtevek v tej zadevi.

6. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.