Jedro

Nezmožnost pridobitve hipotekarnega posojila ni opravičen razlog za podaljšanje roka za plačilo kupnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se predlogu M. L. za podaljšanje roka za položitev kupnine ne ugodi.

Upnica se je zoper sklep pravočasno pritožila iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sklep o domiku je bil upnici kot kupcu vročen šele 8.4.2009, v vseh bankah pa ji je bilo enotno pojasnjeno, da je mogoče posojilo urejati šele na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice, na podlagi katere je mogoče pridobiti hipotekarno posojilo. Upnica si kot kupec posojila ni mogla urejati pred 13.5.2009, ko je sklep o domiku postal pravnomočen in si glede na spremenjeno situacijo v roku 30 dni ni mogla urediti posojila. Razlog za podaljšanje roka za plačilo kupnine je opravičen in bi zato sodišče predlogu moralo ugoditi.

Prva upnica A. b. d.d. je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe, saj upnica M. L. neutemeljeno zavlačuje postopek, enak predlog pa je v svojem odgovoru na pritožbo podal tudi dolžnik z obrazložitvijo, da je upnica – pritožnica kreditno nesposobna in po nepotrebnem zavlačuje postopek ter povzroča dodatne stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Upnica M. L. je na drugem naroku za prodajo nepremičnine 3.3.2009 kot solastnica prodajane nepremičnine parc.št. ..., vl.št. ... k.o. Š. do ½, v skladu s I. odst. 182. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) uveljavljala svojo predkupno pravico pod enakimi pogoji kot najugodnejši ponudnik, in sicer za ceno 32.100 €. Glede na navedeno je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep o domiku nepremičnine M. L., ki ga je 6.4.2009 nabilo na sodno desko in ga vročilo pooblaščenki upnice. V obrazložitvi sklepa je bilo upnici kot kupcu pojasnjeno, da bo morala kupnino plačati skladno z dražbenimi pogoji v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o domiku v skladu s I. odst. 191. čl. ZIZ.

Sklep o domiku je postal pravnomočen 13.5.2009, 12.6.2009 pa je upnica podala predlog za podaljšanje roka za plačilo kupnine za 45 dni. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je odločilo, da se njenemu predlogu ne ugodi. Pavšalno sklicevanje na nezmožnost pridobitve kredita v bankah namreč ne predstavlja opravičenega razloga za podaljšanje roka za plačilo kupnine (II. odst. 110. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Sodišče v odredbi o prodaji samo določi primeren rok za plačilo kupnine po lastnem preudarku ( I. odst. 191. čl. ZIZ) in je tako že v odredbi o prodaji z dne 18.12.2008 določilo, da bo ½ celote nepremičnine prodana najboljšemu ponudniku, ki bo plačal kupnino v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o domiku. Pritožbeno sodišče opominja, da je bil enak rok določen že v postopku predhodne prodaje zadevne nepremičnine, torej pred razveljavitvijo prvotnega sklepa o domiku, ki ga je uspešno izpodbijala ravno upnica M. L. To pomeni, da je bila s takšnim prodajnim pogojem upnica seznanjena že dalj časa in bi lahko s pripravljanjem pogojev za plačilo ½ nepremičnine parc.št. ..., vl.št. ... k.o. Š. pričela že prej.

Pritožbene trditve o ravnanju bank, ki pogojujejo pridobitev hipotekarnega posojila s pravnomočnim sklepom o domiku, bi morala upnica zatrjevati že v predlogu za podaljšanje roka za plačilo kupnine in ne šele v pritožbi (I. odst. 337.čl. v zv. z 286. čl. ZPP). Ker pritožnica ni navedla, zakaj teh dejstev ni mogla navesti že v svojem predlogu z dne 12.6.2009, jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Pri presoji opravičenosti razlogov se upoštevajo osebne okoliščine stranke, ki prosi za podaljšanje roka. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so okoliščine, ki jih upnica navaja, sicer osebne narave, saj je razlog njene nezmožnosti pridobiti posojilo očitno njen finančni položaj, ki ne ustreza pogojem bank za odobritev kredita, vendar takšen razlog ne ustreza merilu opravičenosti razloga za podaljšanje roka v skladu z II. odst. 110. čl. ZPP. Upnica kot predkupna upravičenka na dražbi 3.3.2009 ni nastopala kot dražiteljica, temveč kot predkupna upravičenka, zato zanjo tudi ni veljala dolžnost plačila varščine. Varščina je sicer institut, ki omogoči, da se na dražbo prijavijo tisti dražitelji oz. ponudniki, ki imajo že vnaprej zagotovljena sredstva za nakup predmeta prodaje, s tem pa se zadosti načelu hitrosti v izvršilnem postopku (I. odst.11. čl. ZIZ). Zgolj dejstvo, da sme predkupni upravičenec uveljavljati predkupno pravico in izjaviti, da pod enakimi pogoji kot najugodnejši ponudnik kupi nepremičnino, mu ne daje več pravic glede položitve kupnine kot jih ZIZ določa v 191. členu. III. odst. 191. čl. ZIZ določa pravne posledice, če kupec v določenem roku ne plača kupnine, načelo hitrosti in cilj sodnega varstva v izvršilnem postopku, ki je v poplačilu upnikove terjatve, pa dodatno utemeljujeta pravilno odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za plačilo kupnine, saj slabo finančno stanje predkupne upravičenke ni pravno upošteven razlog za podaljšanje roka za plačilo kupnine.

Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje na podlagi 2. tč. 365. čl. v zv. s 353. čl. in I. odst. 366. čl. ZPP ter v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ).