Jedro

V skladu z določbo 66. člena SPZ pripada materialnopravno upravičenje, da uveljavlja predkupno pravico, solastniku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razvezo kupoprodajne pogodbe z dne 28.10.2003 med B. G., S. B., S. G. in V. G. kot prodajalci ter D. L. in A. L. kot kupcema in za sklenitev kupoprodajne pogodbe med prodajalci in tožečo stranko z vsebino, kot izhaja iz izreka sodbe. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da bi tožeča stranka v konkretni situaciji, v kateri je šlo za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, lastninsko pravico pridobile šele z vpisom v zemljiško knjigo. Ker v trenutku sklenitve pogodbe z dne 28.10.2003 njena solastninska pravica še ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ni solastnica in ni podana njena stvarna legitimacija za uveljavljanje zakonite predkupne pravice.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in iz razlogov, ki jih je sprejelo sodišče prve stopnje, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je bil na dan sklenitve prodajne pogodbe med tožečo stranko in njenim možem M. B. ter družbo D. d.o.o. v veljavi Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6/80 in nasl.), ki v 33. členu določa, da se lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Ne glede na to je dejstvo, da številne nepremičnine, ki so bile v tem času v prometu, niso bile vpisane v zemljiško knjigo. Nihče se ni vprašal, ali so prodajne pogodbe pravnoveljavno sklenjene. Postavlja se vprašanje, ali je 40.000 stanovanj (tolikšno je število stanovanj z neurejenim statusom) ostalo brez lastnika. Šele kasneje je stopila v veljavo ureditev, ki določa predkupno pravico solastnikov na solastninskih delih nepremičnine. Tožeča stranka je pred zaključkom zadeve na prvi stopnji podala predlog za vpis v zemljiško knjigo.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Solastnik lahko načeloma razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, pa imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico (tretji odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika, Ur. l. RS, št. 87/02, v nadaljevanju SPZ). V skladu s citirano zakonsko določbo pripada materialnopravno upravičenje, da uveljavlja predkupno pravico, solastniku, zato je bilo glede na ugovor tožene stranke v tej pravdi ključno, ali je podana aktivna legitimacija tožeče stranke. Uvodoma je treba zavrniti očitke tožeče stranke, da je bistveno, da je ureditev iz tretjega odstavka 66. člena SPZ stopila v veljavo šele, ko je začel veljati SPZ, in da je pred zaključkom glavne obravnave podala predlog za vpis v zemljiško knjigo. Časovno gledano je za presojo stvarne legitimacije edino pomembno, ali je bila tožeča stranka solastnica nepremičnine parc. št. 347 vl. št. 657 k.o. ... v trenutku sklenitve pogodbe z dne 28.10.2003. Nesporno je, da sta tožeča stranka in njen mož M. B. 21.11.1995 sklenila kupoprodajno pogodbo, s katero se je prodajalec zavezal, da bo kupcema izročil 780/3000 z.k. telesa II parc. št. 346 vl. št. 657 k.o. ..., in sicer tako, da bosta kupca na hiši pridobila solastninsko pravico na parc. št. 346, na kateri objekt stoji, na parc. št. 347 pa ustrezen delež pravice uporabe. V konkretnem primeru je bil zavezovalni pravni posel, to je kupoprodajna pogodba z dne 21.11.1995, združen z razpolagalnim pravnim poslom, to je zemljiškoknjižnim dovolilom. Za pridobitev (so)lastninske pravice pa ne zadoščata le veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, in veljaven razpolagalni pravni posel, ampak morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določa zakon. Pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah je takšen dodaten pogoj v skladu z določilom 49. člena SPZ vpis v zemljiško knjigo. Če ta zahteva ni izpolnjena, zaradi načela konstitutivnosti vpisa v zemljiško knjigo ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Revidentko, ki problematizira dejansko stanje v Republiki Sloveniji, kjer naj „za 40.000 stanovanj ne bi bila sklenjena niti ena pravnoveljavna pogodba“, je treba opozoriti na potrebo po doslednem razlikovanju med zavezovalnim pravnim poslom, razpolagalnim pravnim poslom in pridobitvijo lastninske pravice. Razpravljanje o pogojih za veljavnost zavezovalnega pravnega posla spada v sfero obligacijskega prava, saj šele razpolagalni pravni posel učinkuje tako, da povzroči premik premoženjske pravice iz premoženja ene osebe v premoženje druge osebe. Vpis v zemljiško knjigo pa je, kot je že bilo obrazloženo, dodaten pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom. Če ni izpolnjen, to nima vpliva na presojo veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.

Vrhovno sodišče povzema, da se v slovenskem pravu stvarne pravice na nepremičninah pridobivajo z vpisom v zemljiško knjigo (49. v zvezi s 13. členom SPZ), ki ima tako konstitutiven učinek. Izjeme od tega pravila predstavljajo le pridobitve stvarnih pravic na podlagi samega zakona. Ker tožnica ni solastnica nepremičnine, je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

Revizijsko sodišče je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 – ur. p. b.).