Jedro

Kadar obnovo postopka iz razloga 9. točke 249. člena ZUP predlaga oseba, ki bi ji šel v prvostopnem postopku položaj prizadete stranke, morajo biti dejstva oz. okoliščine, iz katerih kot verjetno izhaja, da bi bil moral biti predlagatelj obnove udeležen kot stranka, navedena v sklepu o dovolitvi obnove postopka. Ni mogoče odreči tožeči stranki lastnosti stranke v postopku, če ni bilo ugotovljeno, da se z deli v skupnih prostorih ne bo posegalo v njene pravice ali pravne koristi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 1108/96-7 z dne 18.6.1998.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbi tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 17.6.1996, navedeno odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Občine R. na K. z dne 21.9.1994, s katero je prvostopni organ zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo tega organa z dne 22.10.1992. Z navedeno odločbo je prvostopni organ investitorjema A.P. in D.F. izdal dovoljenje za priglasitev del v skupnih prostorih (podstrešju) stanovanjskega objekta M. cesta 12, M. Tožeča stranka je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je prvostopni organ štel kot predlog za obnovo postopka.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je treba pri presoji, ali je podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), najprej oceniti, ali je verjetno izkazano, da gre pri predlagatelju obnove postopka za osebo, ki bi morala biti udeležena v postopku, katere obnovo zahteva kot stranka. Tožeča stranka je bila v času izdaje dovoljenja o priglasitvi gradbenih del v skupnih prostorih stanovanjske zgradbe, najemnica stanovanja v zgradbi, v kateri je bil dovoljen poseg. Stanovanje tožeče stranke se nahaja neposredno pod skupnimi prostori, za katere je bila dovoljena priglasitev del. Po presoji sodišča prve stopnje, bi tožeča stranka lahko imela položaj stranke v upravnem postopku, če bi se ugotovilo, da se je s posegi v prostore (skupne) nad stanovanjem, v katerem stanuje, kršila kakšna njena pravica ali pravna korist. Dejstva in okoliščine, iz katerih bi verjetno izhajala predlagateljeva pravica, da se udeležuje prvotnega postopka, morajo biti navedena v sklepu o odločitvi o predlogu za obnovo postopka. Z določbo 31. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 21/94, v nadaljevanju SZ), po katerem je za odločitve, ki presegajo upravljanje skupnih prostorov, potrebno soglasje solastnikov, ni mogoče povsem izločiti tožeče stranke (kot najemnika) in ji odreči lastnost stranke v postopku, če ni bilo ugotovljeno, da ji preureditev podstrešja nad njenim stanovanjem ne bo povzročila nestabilnosti njenih stanovanjskih prostorov, ropota ali kako drugače posegla v njene pravice. Navaja še, da je upravni organ lastnost stranke v postopku očitno razlagal preozko in se pri svoji odločitvi oprl izključno na SZ in na dejstvo, da je bila tožeča stranka v času izdaje dovoljenja o priglasitvi gradbenih del le najemnik stanovanja. Po presoji sodišča prve stopnje je bilo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno, zato ni moglo rešiti spora in je izpodbijano upravno odločbo odpravilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS). Upravni organ bo moral, po navedbah sodišča prve stopnje, v spornem primeru zaradi obnovitvenega razloga ugotoviti, katero svojo pravico ali pravno korist naj bi varovala tožeča stranka v tem postopku in skladno s to ugotovitvijo odločiti o predlogu za obnovo postopka.

Tožena stranka se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje in izpodbija sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da pravice najemnika v stanovanju ureja 44. člen SZ in konkretna najemna pogodba. Po tej določbi predlagatelju ni mogoče priznati pravice, da kot stranka sodeluje v postopkih za izdajo dovoljenj za posege v prostor v objektu, ki je v etažni lastnini drugih oseb. Po njenem mnenju se v pravice najemnika z deli v podstrešju ni moglo poseči. Kolikor pa je investitor z deli, ki jih je opravil nad stanovanjem najemnika, posegel v njegovo posest in jo motil, je to lahko le stvar ustreznega postopka pred sodiščem. Navaja še, da se skoraj pri vsakem poseganju v prostor ob delih pojavlja tudi ropot, vendar je to le začasnega značaja. Predlaga, da pritožbeno sodišče samo spremeni izpodbijano sodbo oziroma da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo smiselno pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje in podrobno opisuje svoje neuspešno prizadevanje, da do gradbenega posega v podstrešnem delu zadevne stanovanjske zgradbe, ki povzroča nestabilnost zgradbe in poškodbe v njenem stanovanju, ne bi prišlo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo odločbo tožene stranke in navedlo pravilne razloge za svojo odločitev.

Ugovori tožene stranke pritožbenemu sodišču ne zbujajo dvomov v zakonitost izpodbijane sodbe. Po 9. točki 249. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, dokončno v upravnem postopku, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe. Položaj stranke v upravnem postopku pa ima, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, po 49. členu ZUP tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (stranski udeleženec).

V obravnavani zadevi gre za odločanje o obnovi postopka, ki jo je predlagala tožeča stranka, ker ji za varovanje njenih pravic in pravnih koristi ni bila dana možnost udeležbe v postopku izdaje dovoljenja za priglasitev del v skupnih prostorih na podstrešju zgradbe, in sicer nad stanovanjem, ki ga ima v najemu. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ni mogoče odreči tožeči stranki lastnosti stranke v postopku, če ni bilo ugotovljeno, da se z deli v skupnih prostorih ne bo posegalo v njene pravice ali pravne koristi. Ker, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, dejstva in okoliščine, iz katerih naj bi verjetno izhajala predlagateljeva pravica, da se zaradi varovanja svojih pravic in pravnih koristi udeležuje prvotnega postopka, niso ugotovljena, ne navedena, niti v prvostopni niti v izpodbijani upravni odločbi, je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je izpodbijani upravni akt odpravilo v skladu z 2. točko 1. odstavka 60. člena ZUS.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.