Jedro

Kadar stranka izve za razlog izločitve sodnega izvedenca po začetku dokazovanja, lahko zahteva izločitev tudi kasneje v ugovoru zoper izvedensko delo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se zadrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevo prve in druge tožeče stranke za izločitev sodnega izvedenca za raziskavo prometnih nezgod dr. I. P. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je bila zahteva podana prepozno.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo po svojem pooblaščencu prvi in drugi tožnik. Uveljavljata pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) v zvezi z določbo šestega odstavka 247. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe ter zaradi zmotnega in nepopolnega ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava 6. točke 70. člena ZPP. Predlagata spremembo sklepa tako, da se zahtevi za izločitev izvedenca dr. P. ugodi. Podrejeno se zavzemata za razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navajata, da je neobjektivnost izvedenca izkazana, ker je mnenje podal po dokumentaciji, ki je v sodnem spisu ni. Prekoračil je svoja pooblastila in ravnal v direktnem interesu tožene stranke. V dopolnitvi mnenja poučuje sodišče in stranke, da ni bil pooblaščen neposredno komunicirati s strankami v postopku, čeprav je ravno takšno nalogo dobil s strani sodišča. Hkrati pa je očitno pri toženi stranki – Republiki Sloveniji oziroma njenem organu pridobil listine, ki jih v spisu ni. Komuniciranje le z eno stranko postopka kaže na njegovo neobjektivnost. Teh okoliščin pritožnika nista mogla izpostaviti ob postavitvi izvedenca, tedaj še ni bilo razlogov za njegovo izločitev. Ocena sodišča o prepozni vlogi, ker ni bila podana v roku 8 dni po prejemu sklepa o imenovanju izvedenca, je zmotna v dejanskem in pravnem pogledu. Da je izvedenec ravnal na ugotovljeni način in neobjektivno, so bili tožniki seznanjeni šele po prejemu pisnega mnenja in dopolnitev. Zato je predlog podan pravočasno in skladno s šestim odstavkom 247. člena ZPP. Sodišče bi moralo o zahtevi odločati meritorno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje stopnje temelji na drugem odstavku 247. člena ZPP, češ da predlog ni bil podan najpozneje do začetka dokazovanja z izvedencem, ker je bila izločitev predlagana šele v vlogi z dne 19. 1. 2015, po prejemu izvedenskega mnenja z dne 20. 10. 2014 in dopolnitev mnenja z dne 11. 12. 2014 ter z dne 16. 12. 2014. Pritožba upravičeno opozarja, da je sodišče pri tem prezrlo določilo šestega odstavka 247. člena ZPP. Pritožnika sta namreč v navedeni vlogi ugovarjala mnenju in opravljenim dopolnitvam, hkrati pa izvedencu očitala ravnanje (komuniciranje zgolj s toženo stranko), ki lahko vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Pritrditi je treba pritožbenim navedbam, da gre za okoliščine, za katere pritožnika ob postavitvi izvedenca oziroma ob začetku dokazovanja z izvedencem še nista mogla vedeti. Kadar stranka izve za razlog izločitve po začetku dokazovanja, lahko zahteva izločitev tudi kasneje v ugovoru zoper izvedensko delo(2). V takih primerih ravna sodišče tako, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana, preden je izvedenec opravil svoje delo (šesti odstavek 247. člena ZPP).

5. Ker sodišče navedenega pravnega določila ni upoštevalo, je sprejeta odločitev materialnopravno zmotna. Narekovala je razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V njem bo moralo podano zahtevo za izločitev izvedenca vsebinsko obravnavati in odločiti.

6. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji – ZPP.

Op. št. (2): Primerjaj Zobec. J. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba Ljubljana 2006, stran 486.