Jedro

Dedič postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku, pod razveznim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopna sodba spremeni tako, da glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 3.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2014 dalje do plačila ter 407,55 EUR pravdnih stroškov v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V presežku za znesek 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2014 dalje se zavrne zahtevek tožeče stranke.“

II. V ostalem se pritožba zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti za 109,74 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženo stranko iz naslova kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja obsodilo na plačilo denarne odškodnine v znesku 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2014 dalje do plačila ter na povrnitev pravdnih stroškov v znesku 892,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da prvostopno sodišče v razlogih sodbe navaja, da je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, kar iz izreka sodbe ne izhaja. Iz navedenega razloga je podana bistvena kršitev določb postopka, zraven tega pa ni razvidno, ali je zraven pripoznanega zneska 900,00 EUR dolžna tožeči stranki plačati še 5.000,00 EUR odškodnine oziroma ali je navedeni pripoznan znesek zajet v znesku prisojene odškodnine. Prvostopno sodišče je zmotno ugotovilo vstop tožeče stranke v pravdo in s tem povezano časovno obdobje pravdanja tožeče stranke. Tožeča stranka je kot pravna naslednica (zakonita dedinja) v pravdo vstopila šele meseca novembra 2002 in tako postopek za tožnico ni trajal dobrih 17 let, kot je ugotovilo prvostopno sodišče, temveč le deset let in en mesec. Trajanje postopka pa je ena izmed odločilnih okoliščin za odmero višine odškodnine. Zraven tega je bila zadeva strokovno zapletena in tudi temu gre pripisati dolgotrajnost postopka. Tožena stranka meni, da primerna odškodnina v danem primeru znaša 900,00 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo spremeni tako, „da izda sodbo na podlagi pripoznave za znesek 900,00 EUR, v presežku pa tožbeni zahtevek v celoti zavrne“. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopno sodišče v razlogih sodbe (točka 10) dejansko govori o sodbi na podlagi pripoznave, čeravno je v predmetni zadevi po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti (trideseto poglavje ZPP) izdalo sodbo, s katero je tožeči stranki na podlagi prvega odstavka 16. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO) prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v znesku 5.000,00 EUR. Iz izreka prvostopne sodbe (enako iz razlogov) pa nedvomno izhaja, da je tožeči stranki z izpodbijano sodbo prisojena denarna odškodnina le v znesku 5.000,00 EUR in da sodbe na podlagi pripoznave prvostopno sodišče ni izdalo. Tako navedena nepravilnost prvostopnega sodišča ne predstavlja takšne protispisnosti oziroma nerazumljivosti in nasprotja med izrekom in razlogi prvostopne sodbe, da bi bila podana bistvena kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kot zatrjuje pritožba.

6. Pravno podlago za prisojo denarne odškodnine zaradi kršitve do sojenja brez nepotrebnega odlašanja uzakonja 16. člen(1) ZVPSBNO. Merila za odločanje o višini odškodnine pa določa 4. člen(2) citiranega zakona.

7. V predmetni zadevi podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke ni sporna. V pravdni zadevi, vodeni na Okrožnem sodišču v Murski Soboti P 574/2008, je bila tožnici kot eni izmed toženk kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sporna je višina odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

8. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo okoliščine navedene pravdne zadeve, ki so vplivne na odmero odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je za tožnico kljub dejstvu, da je formalno vstopila v pravdo kot univerzalna naslednica (žena in zakonita dedinja prvotnega tožnika) v mesecu novembru 2002, pravdni postopek trajal dobrih 17 let. Tožba je bila namreč vložena 14. 8. 1995, prvotni toženec (mož tožnice) pa je umrl dne 3. 1. 1996. Prvotni toženec, ki je sicer imel pooblaščenca, je tako umrl med visečnostjo pravde. Smrt stranke med visečnostjo pravde privede do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Univerzalno nasledstvo po materialnem pravu pa določata prvi odstavek 123. člena in prvi odstavek 132. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), na podlagi katerih pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. Dedič postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku, pod razveznim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini (tožnica se dediščini po prvotnem tožencu ni odpovedala). Zakon o dedovanju sicer kot predmet dedovanja izrecno opredeljuje stvari in pravice, vendar nato na drugem mestu posebej določa, da dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove (prvi odstavek 142. člena ZD). Dedovanje je zato podlaga za dedičev vstop v zapustnikov položaj tako glede pravic kot obveznosti (enako komentar ZPP - druga knjiga, stran 286 in 287). To pa pomeni, da je v danem primeru toženka postala stranka v postopku v trenutku smrti prvotnega toženca in je tako pravdni postopek zoper tožnico kot eno izmed toženk trajal dobrih 17 let, kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

9. Pritožba pa ima prav, da prvostopno sodišče pri odmeri odškodnine ni v zadostni meri upoštevalo težavnosti postopka tako v dejanskem kot pravnem pogledu (v postopek so bili pritegnjeni kar štirje izvedenci različnih strok, ugotavljal se je obseg zapuščine po pokojnem, zoper prvotnega toženca je tudi tekel kazenski postopek, v postopek po pokojnem so vstopili zakoniti dediči po pokojnem, glede zapuščine po pokojnem je tekel zapuščinski postopek) ter dejstva, da je sodišče (razen v začetni fazi za obdobje približno šest let) na zadevi kontinuirano postopalo. Pri tem je tudi potrebno upoštevati pomen prepozno izdane dokončne sodbe za tožnico, s katero ta tudi ni bila zaradi dolgotrajnosti postopka posebej plačilno prizadeta, ker so v navedeni zadevi zakonske zamudne obresti prenehale teči, ko so dosegle glavnico. Pri vsem pa tudi ni prezreti, da je v navedeni pravdi tožnica bila le ena izmed več tožencev, ki so dolžni nerazdelno plačati prisojeno odškodnino zaradi škodnega dogodka, katerega je zakrivil prvotni toženec, ko je na lovu do smrti ustrelil solovca. Na podlagi navedenih okoliščin po presoji pritožbenega sodišča primerna odškodnina na podlagi določbe 16. člena v zvezi s 4. členom ZVPSBNO v danem primeru znaša 3.500,00 EUR.

10. Priznani pravdni stroški tožeče stranke znašajo 892,21 EUR, tožene pa 507,00 EUR. Toženi stranki ni priznati priglašenih potnih stroškov, ker ti niso specificirani. Po spremenjeni prvostopni sodbi pritožbeni uspeh tožeče stranke znaša 70 % in ji je tako tožena stranka dolžna povrniti za 407,55 EUR pravdnih stroškov.

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (358. člen ZPP).

12. Pritožbeni uspeh tožene stranke znaša 36,58 % in ji je tako tožeča stranka dolžna povrniti za 109,74 EUR od 300,00 EUR pravilno priglašenih pritožbenih stroškov.

Op. št. (1) : Prvi odstavek 16. člena ZVPSBNO določa: Denarna odškodnina se izplača za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Republika Slovenije objektivno odgovarja za povzročeno škodo.

Op. št. (2) : Pri odločanju o pravnih sredstvih po tem zakonu se za učinkovito izvrševanje pravice iz 2. člena tega zakona upoštevajo okoliščine posamezne zadeve, zlasti njena zapletenost v dejanskem in pravnem pogledu, ravnanje strank v postopku, predvsem z vidika uporabe postopkovnih pravic in izpolnjevanja obveznosti v postopku, spoštovanje pravil o vrstnem redu reševanja zadev na sodišču, zakonski roki za razpis narokov in izdelavo sodnih odločb, trajanje časa v katerem je bila na drugih sodnih stopnjah oziroma sodiščih reševana zadeva, način, po katerem je bila zadeva obravnavana pred vložitvijo nadzorstvene pritožbe ali rokovnega predloga, narava in vrsta zadeve ter njen pomen za stranko.