Jedro

Neporavnane najemnine ne morejo biti razlog, ki bi utemeljeval izdajo predlagane začasne odredbe v postopku določitve najemnika neprofitnega stanovanja, in izkazoval željo nasprotnega udeleženca po prekinitvi najemne pogodbe. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je nasprotni udeleženec do izdaje začasne odredbe del dolga že poravnal. Predlagateljica, ki je v najemni pogodbi navedena kot uporabnica stanovanja, pa ima prav tako možnost, da nevarnost odvrne s plačilom najemnine iz lastnih sredstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki bi predlagateljici začasno (do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku) omogočila, da postane najemnica neprofitnega štirisobnega stanovanja na naslovu L. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Stališče sodišča o neizkazanem obstoju nevarnosti, da bo uveljavitev njene terjatve brez izdaje začasne odredbe kasneje onemogočena ali precej otežena, je nepravilno. Sodišče ni ponudilo nobenega razloga za nepravilno in neutemeljeno stališče, da predlagateljica ni z verjetnostjo izkazala, da so neplačane zapadle najemnine posledica želje nasprotnega udeleženca po prekinitvi najemne pogodbe. Zatrjevanje nasprotnega udeleženca, da so ostale obveznosti neporavnane zaradi popravila avtomobila, predstavljajo popolno izmišljotino. Popravilo avtomobila je nasprotni udeleženec plačal s kupnino od prodanega motorja znamke H., ki predstavlja skupno premoženje. Če bi imel nasprotni udeleženec interes, da se najemna pogodba za stanovanje obdrži v veljavi, sam pa ostane njegov najemnik, bi plačilu najemnine za stanovanje dal prednost pred plačilom pavšala za počitniško prikolico. Da se nasprotni udeleženec v stanovanju ne nahaja vsakodnevno, kažejo celo njegove lastne kontradiktorne navedbe. Zatrjeval je, da se je vse od spomladi veliko časa nahajal na morju. Predlagateljica je zahtevala izselitev nasprotnega udeleženca, ki se je praktično že odselil, iz razloga, ker se v stanovanju še vedno nahajajo nekateri njegovi osebni predmeti. Nasprotni udeleženec mora stanovanje izročiti v posest predlagateljici predvsem s predajo njegovega izvoda ključev vhodnih vrat v stanovanje, v stanovanjski blok, poštnega nabiralnika in kleti ter njegov izvod kartice za garažo. Sodišče ne odgovori na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo nasprotni udeleženec v primeru, da predlagateljice in njenih mladoletnih otrok ne bo varovala začasna odredba, dosegel prenehanje najemne pogodbe. Do navedenega in do njegove želje, da pridobi sredstva lastne udeležbe, se sodišče ni opredelilo. Slednjega niti ni upoštevalo, zato je napačno ugotovilo dejansko stanje. Nasprotni udeleženec predlagateljici posredno oporeka uporabo stanovanja tako, da so njegova dejanja usmerjena k prenehanju najemne pogodbe. Predlagateljici in njenim hčerkam bo s tem povzročil nepopravljivo oziroma nesorazmerno težko popravljivo škodo. Nasprotni udeleženec v primeru izdaje začasne odredbe ne bo utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale predlagateljici in mladoletnima hčerkama. V času, ko se nasprotni udeleženec ne nahaja na morju, živi pri svoji novi partnerki. Sodišče prve stopnje je brez vsakršne podlage sledilo neresničnim trditvam nasprotnega udeleženca, da razen počitniške prikolice nima na voljo nepremičnine, kjer bi lahko prebival. Poudarja, da so se odnosi od vložitve predloga za določitev najemnika in za izdajo začasne odredbe še poslabšali. Nasprotni udeleženec nad predlagateljico in otrokoma izvaja čustveno ter psihično nasilje. Njegova ravnanja je predlagateljica prijavila policiji in pristojnemu centru za socialno delo. Teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti k predlogu za izdajo začasne odredbe, zato je nujna izdaja začasne odredbe, da se preprečijo samovoljna ravnanja nasprotnega udeleženca. Takojšnja izselitev nasprotnega udeleženca je potrebna predvsem zaradi ogroženosti mladoletnih otrok, ki ju prisotnost nasprotnega udeleženca spravlja v hudo stisko in jima povzroča nepopravljivo oziroma nesorazmerno težko popravljivo škodo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlog za izdajo začasne odredbe v postopku določitve najemnika neprofitnega stanovanja je bil zavrnjen, ker predlagateljica ni izkazala obstoja nevarnosti, da bo njena terjatev onemogočena ali precej otežena, da je uporaba začasne odredbe potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Pritožbeno sodišče v celoti sledi tej ugotovitvi, saj je predlagateljica svoj zahtevek za izdajo začasne odredbe gradila na tem, da je zaradi namenskega neplačevanja najemnine s strani nasprotnega udeleženca treba preprečiti nevarnost, da bi prišlo do prekinitve najemne pogodbe in s tem do izselitve predlagateljice ter mladoletnih otrok.

6. Neporavnane najemnine ne morejo biti razlog, ki bi utemeljeval izdajo predlagane začasne odredbe, in izkazoval željo nasprotnega udeleženca po prekinitvi najemne pogodbe. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je nasprotni udeleženec do izdaje začasne odredbe del dolga že poravnal. Predlagateljica, ki je v najemni pogodbi navedena kot uporabnica stanovanja, pa ima prav tako možnost, da nevarnost odvrne s plačilom najemnine iz lastnih sredstev, na kar je v izpodbijanem sklepu opozorilo že prvo sodišče. Slednje se je do vprašanja neplačila najemnine in posledične prekinitve najemne pogodbe ustrezno opredelilo v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa; izpostavilo je vse pravnorelevantne razloge, zato pritožbena zatrjevanja o pomanjkljivi obrazložitvi niso na mestu.

7. V pritožbi izpostavljene okoliščine v zvezi s popravilom avtomobila in prodajo motorja ter plačilom pavšala za počitniško prikolico v tej fazi postopka niso merodajne in se pritožbeno sodišče do njih ne bo opredeljevalo. Bistveno je, da je nasprotni udeleženec del dolga iz naslova zapadlih najemnin poplačal; kot pa je bilo že prej opozorjeno, ima možnost plačila najemnin tudi predlagateljica. Na ta način lahko predlagateljica prepreči, da bi prišlo do prekinitve najemne pogodbe, s tem pa odpade vprašanje pridobitve sredstev lastne udeležbe. Prav zato ni bilo razloga, da bi se sodišče prve stopnje posebej opredeljevalo do predlagateljičinih zatrjevanj o želji nasprotnega udeleženca po pridobitvi sredstev lastne udeležbe v primeru prenehanja najemne pogodbe.

8. Predlagateljica ni izkazala, da so dejanja nasprotnega udeleženca usmerjena k prenehanju najemne pogodbe. V najemni pogodbi je navedena kot uporabnica stanovanja, poleg tega pa je lastnik tudi obveščen o teku nepravdnega postopka za določitev najemnika neprofitnega stanovanja (list. št. 29), zato nasprotni udeleženec ne more samovoljno prekiniti najemne pogodbe.

9. V pritožbi izpostavljeno poslabšanje odnosov med udeleženci postopka, pa tudi poslabšanje odnosov v razmerju do mladoletnih otrok, predstavlja pritožbeno novoto. V skladu z določbo 337. člena ZPP sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Pritožnica izpostavlja čustveno oziroma psihično nasilje, ki pa se ni zgodilo v spornem stanovanju, marveč v telefonskem pogovoru. Takšnih primerov pa predlagana začasna odredba niti ne more preprečiti.

10. Predlagateljica tako v predlogu za izdajo začasne odredbe kot tudi v pritožbi zatrjuje, da nasprotni udeleženec spornega stanovanja praktično ne uporablja. Takšnemu zatrjevanju pa sledi logična ugotovitev, da ni pogojev za izdajo začasne odredbe ter da predlagateljica in hčerki v stanovanju niso ogrožene.

11. Ostale pritožbene navedbe za odločitev o zadevi niso bile pravno odločilne, zato se pritožbeno sodišče glede njih ni posebej opredeljevalo (360. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).