Jedro

V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke, saj so nujni enotni sosporniki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tudi zahtevke: „Prodajna pogodba, sklenjena med A. d.o.o., Ljubljana, in toženima strankama 10. 7. 2009, je nična v delu podanega zemljiškoknjižnega dovolila prodajalca A. d.o.o., Ljubljana toženima strankama za vknjižbo lastninske pravice vsakega od njiju do ene polovice na nepremičnini s parc. št. 1 k. o. X. Ugotovi se neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na parc. št. 1/2 k. o. X, z ID znakom 001/2-0, na ime tožene stranke.

Izbriše se zemljiškoknjižno stanje, nastalo na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene med A. d.o.o., Ljubljana in toženima strankama 10. 7. 2009, in se vzpostavi zemljiškoknjižno stanje parcele, ki je v naravi dvorišče v izmeri 243 m2 z ID znakom 001/2, tako da se izbriše na tej nepremičnini lastninska pravica tožene stranke do celote.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 616,95 EUR stroškov postopka v roku 15 dni od prejema te sodbe, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice v celoti na ime tožene stranke in se v zemljiški knjigi pri parc. št. z ID znakom 001/2-0 vpiše zaznamba izbrisne tožbe (točka I. izreka); presodilo, da je prodajna pogodba, sklenjena med A. d.o.o., Ljubljana in toženima strankama 10. 7. 2009, nična v delu podanega zemljiškoknjižnega dovolila prodajalca A. d.o.o., Ljubljana toženima strankama za vknjižbo lastninske pravice vsakega od njiju do ene polovice na navedeni nepremičnini, kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače - da je navedena pogodba izpodbojna in da je nična še glede preostale vsebine, pa zavrnilo (točka II. izreka); v točki III. izreka je ugotovilo neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na parc. št. 1/2 k. o. X na ime tožene stranke; v točki IV. izreka odločilo, da se izbriše zemljiškoknjižno stanje, nastalo na podlagi pogodbe z dne 10. 7. 2009 in se vzpostavi zemljiškoknjižno stanje parcele, ki je v naravi dvorišče v izmeri 243 m2 tako, da se izbriše lastninska pravica tožene stranke do celote, zavrnilo pa zahtevek, da se na nepremičnini vpiše lastninska pravica tožeče stranke do ene polovice in tožene stranke do ene polovice; ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka V. izreka).

2. Zoper ugodilni del odločbe se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga višjemu sodišču, da razveljavi prvostopenjsko sodbo in pošlje zadevo v ponovno sojenje, podrejeno pa, da odločitev spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Navaja, da je tožeča stranka pridobila le lastninsko pravico na stanovanju št. 1 v stanovanjski hiši na K. 2 v D. ne pa tudi pravice uporabe zemljišča parc. št. 1/2 k. o. X. Ker tožeča stranka nima nobene pravice na zemljišču s parc. št. 1/2 k. o. X, ni aktivno legitimirana za izbrisno tožbo. Sodišče je ugotavljalo ničnost v nasprotju s tožbenim zahtevkom, saj zahtevka na ničnost tožeča stranka ni postavila. Sodišče ni upoštevalo veljavnega pridobitnega naslova in je iz popolnoma drugih razlogov ugotovilo ničnost prodajne pogodbe v delu podanega zemljiškoknjižnega dovolila. Glede na to, da je izkazano, da je bil A. d.d. Ljubljana lastnik nepremičnine parc. št. 1/0 k. o. X in da je prodal navedeno nepremičnino po točno določenih delih in tudi, da je iz prodajne pogodbe A. d.d. in B. z dne 27. 5. 1992 in menjalne pogodbe B.-C. z dne 19. 6. 2000 razvidno, da je šlo za prodajo izključno stanovanja v pritličju, je tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Vztraja pri trditvah in stališčih, s katerimi je utemeljevala tožbo in pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, višjemu sodišču pa predlaga, da pritožbo zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je uveljavljala tožbeni zahtevek, da je prodajna pogodba, ki sta jo dne 10. 7. 2009 sklenila toženca z A. d.o.o., neveljavna. Tak zahtevek ni določen, saj pojem neveljavna pogodba zajema tako nično kot izpodbojno pogodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo tožečo stranko pozvati, naj tožbo ustrezno popravi. Namesto tega je samo oblikovalo zahtevek tako, da je obravnavalo obe obliki neveljavnosti pogodbe. Ugotovilo je delno ničnost pogodbe, zavrnilo pa zahtevek, da je pogodba izpodbojna ter delno zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe. Ni ravnalo pravilno, ko je v okviru istega tožbenega zahtevka obravnavalo dve različni obliki neveljavnosti pogodbe. Sodilo je mimo postavljenega zahtevka, na kar pritožba opozarja s trditvijo, da zahtevek za ugotovitev ničnosti ni bil postavljen (tretji odstavek 350. člena ZPP). To bi praviloma narekovalo razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev v še nepravnomočnem delu(1) v novo sojenje (357. člen ZPP). Vendar pa je ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe (drugi odstavek 350. člena ZPP) višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in bi moralo glede na ugotovljeno dejansko stanje tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti, tudi če bi bil pravilno postavljen, v celoti zavrniti.

6. Presoja o ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila prodajalca A. d.o.o. Ljubljana toženima strankama za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 1 k. o. X na vsakega od njiju do ene polovice, je napačna zaradi zgrešene pasivne legitimacije. V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke, saj so nujni enotni sosporniki.(2) Tožeča stranka pa tožbe zoper A. d.o.o. Ljubljana ni vložila. Zahtevek za ugotovitev ničnosti bi bilo treba v celoti zavrniti. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi ter na podlagi določbe 5. točke 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti pogodbe, spremenilo tako, da se tudi ta del zavrne.

7. V delu, s katerim tožeča stranka zahteva neveljavnost vknjižbe lastninske pravice tožene stranke na parc. št. 1/2 k. o. X in vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja tako, da se vpiše lastninska pravica tožeče stranke do ene polovice in tožene stranke do ene polovice, pa je tožba neodpravljivo nesklepčna. V izbrisni tožbi po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) lahko tožbeni zahtevek meri le na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (prvi odstavek 243. člena ZZK-1), v obravnavanem primeru je to na ponovno vknjižbo prodajalca po pogodbi z dne 10. 7. 2009. Ker tožeča stranka tožbe zoper A. d.o.o. ni vložila, tudi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ne more zahtevati. S pozivom tožeči stranki naj tožbo razširi še na eno stranko, bi sodišče prekoračilo meje materialno procesnega vodstva. Višje sodišče je zato spremenilo tudi del prvostopenjske sodbe, s katerim je bilo ugodeno zahtevku za izbris obstoječega zemljiškoknjižnega in tudi ta tožbeni zahtevek zavrnilo (5. točka 358. člena ZPP).

8. Ker je spremenilo izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča, je moralo pritožbeno sodišče odločiti o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožeča stranka, ki je v pravdi v celoti propadla, je dolžna toženi stranki povrniti vse potrebne (155. člen ZPP) stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP9. Višje sodišče jih je odmerilo na podlagi priglasitve stroškov tožene stranke in skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT). Ugotavlja, da je tožena stranka upravičena do povrnitve vseh na zadnjem naroku za glavno obravnavo priglašenih stroškov prvostopenjskega postopka, saj so priglašeni skladno z ZOdvT (253,50 EUR nagrade za postopek, 234,00 EUR nagrade za narok, 107,25 EUR DDV-ja in 22,20 EUR potnih stroškov). Stroškov pritožbenega postopka tožena stranka ni določno priglasila, zato sodišče druge stopnje ni imelo podlage za priznanje teh stroškov (drugi odstavek 163. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tako dosodilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti 616,95 EUR stroškov postopka. Skladno s 313. členom ZPP je določilo 15-dnevni rok za plačilo. Če tožeča stranka stroškov ne bo plačala v postavljenem roku, bo prišla v zamudo in bo od tedaj dalje dolgovala še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).

Op. št. (1): Tožeča stranka se zoper odločbo ni pritožila, tako da je odločitev o zavrženju dela tožbe in o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka pravnomočna.

Op. št. (2): Gl. npr. odločbe VS RS III Ips 121/2014, III Ips 126/2014, II Ips 1187/2008.