Jedro

Sodišče je na podlagi tožnikove izpovedbe in izpovedbe njegovega brata v 11. točki pravilno izpostavilo, da v okoliščinah tega spora njuni trditvi ne moreta izpodbiti dejstev, ugotovljenih v pravnomočnih odločbah FURS, ker sodišče v tem sporu dejstev, ki ne izhajajo iz uradnih evidenc, ne more upoštevati kot pravno relevantnih. ZUPJS v 9. členu določa, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. Kateri dohodek se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in subvencije vrtca, ureja 12. člen ZUPJS. Po 12. členu ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo zakonsko določene vrste dohodkov, med njimi obdavčljivi dohodki po ZDoh-2. CSD v predsodnem postopku poljubnega denarnega prejemka ne more sam opredeliti in šteti kot neupoštevni dohodek.

Pri priznanju pravic iz sistema socialne varnosti ne gre samo za zasebni interes med dvema zasebnikoma, temveč za javni interes. Upravičenost do socialne pravice se presoja po pravilih iz sistema javnih sredstev. Pravno neupošteven mora ostati ugovor tožnika, da sta se z bratom dogovorila o optimizaciji prenosa premoženja, pridobljenega s prodajo stanovanja, da bi zaobšla odmero davka s strani FURS. Posamezniki, ki sicer lahko civilnopravno razpolagajo s svojim premoženjem, ne morejo enostransko določiti, kako bo država za namen ugotavljanja upravičenosti do pravic iz javnih sredstev obravnavala njihovo materialno stanje. Kljub temu, da imata davčni organ in CSD različni pristojnosti, zasebni dogovor med posamezniki ne more sam po sebi ustvariti pravice do javnih sredstev, če bi bila oseba po pravilih sistema zaradi svojega dejanskega materialnega položaja do te pravice neupravičena.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 14. 10. 2024 in odločbo CSD A. št. ... z dne 8. 8. 2023 ter na vrnitev zadeve CSD A. v ponovno odločanje. Odločilo je, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2.Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je ocenilo, da so neutemeljene in pravno neupoštevne tožnikove trditve, da CSD ne bi smel upoštevati dohodka iz prodaje stanovanja oziroma dobička od odsvojitve nepremičnin iz uradnih evidenc, ker tožnik dohodka s prodajo ni ustvaril in se pridobitno stanje njegove družine ni izboljšalo. Svojo dokazno oceno je sodišče napačno oprlo zgolj na zakonske določbe o ugotavljanju dohodka in premoženja, da se upoštevajo izključno podatki iz odločb o odmeri dohodnine in iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Razlog tožnikovega nasprotovanja je odločitev, na podlagi katere je bil tožnik uvrščen v deveti dohodkovni razred, kar predstavlja 77 % plačila cene programa vrtca. Toženec mu ni dal možnosti da dokaže, da podatki iz uradnih evidenc, iz katerih se črpajo podatki o dohodkih, niso odraz dejanskega stanja. Tožnik je že v pritožbi zoper odločbo CSD in nato v tožbi navajal in z listinami dokazoval, da dohodka od prodaje nepremičnine, ki ga je CSD upošteval pri odmeri plačila vrtca, ni prejel. Stanovanje je po očetovi smrti prodal in skladno z dogovorom bratu izročil celotno kupnino. Tožnikov brat je pojasnil, da tožnik ob smrti ni prepisal stanovanja na njegovo ime, ker sta se na ta način izognila nepotrebnemu plačilu davka za prenos nepremičnine. Po prodaji je tožnik denar izročil bratovi soprogi, ki je plačala dohodnino, medtem ko je davek od dobička od prodaje nepremičnine plačal kupec nepremičnine, kljub temu, da sta se obe odločbi glasili na ime tožnika, kar je glavni očitek v izpodbijani sodbi in stališču sodišča, da mora dosledno slediti odločbam organov. Zakon res določa, kdo so zavezanci za plačilo davkov o prenosu lastninske pravice, vendar pa ne izključuje možnosti, da se stranke pravnega posla dogovorijo drugače. Zavezanec za plačilo davka ob prodaji nepremičnine je prodajalec oziroma lastnik nepremičnine, vendar se v praksi dogaja, da se stranke glede plačila tega davka dogovorijo drugače. Sodišče se ni opredelilo do trditev, da sredstva od prodaje stanovanja niso predstavljala tožnikovega premoženja, ker jih ni prejel. Ne zadošča zgolj obrazložitev, da so za zagotavljanje pravic iz javnih sredstev določena posebna obvezujoča pravila. Zakonske določbe določajo, da se uporabljajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, kar ne pomeni, da tožnik ne more dokazati, da dohodka ni prejel. Takšno naziranje sodišča je v nasprotju z načelom materialne resnice, ki ga je sodišče spregledalo. Sodišče mora za ugotovitev pravilnega in popolnega dejanskega stanja, ki ustreza materialni resnici, slediti preiskovalnemu pooblastilu, da po uradni dolžnosti aktivno poseže v ugotavljanje ali preizkušanje dejanskega stanja. Ključno vprašanje je ali je potrebno avtomatično in izključno uporabiti podatke iz odločb o odmeri dohodnine in podatke iz davčnega obračuna akontacije ali pa bi moral že toženec po pritožbi tožnika upoštevati, da tožnik dohodkov, kot izhajajo iz odločbe o akontaciji dohodnine, ni prejel v takšnem obsegu. Napačno je stališče, da denarni znesek 46.304,00 EUR predstavlja dohodek tožnika, upošteven pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do znižanega plačila vrtca. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da v postopku ni prišlo do zatrjevanih ali drugih procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do pavšalno zatrjevanih. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je bila sprejeta materialno pravno pravilna odločitev.

5.Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca št. ... z dne 14. 10. 2024 v zvezi z odločbo CSD št. ..., s katerima je bilo odločeno, da tožnik ni upravičen do otroškega dodatka in da je upravičen do subvencije vrtca od 1. 8. 2023 do izpisa otroka iz vrtca oziroma najdlje do 31. 7. 2024 za otroka B.B. v višini 23 % cene programa, ki ga krije občina.

6.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je toženec za leto 2022 skladno z določili ZUPJS v upoštevne dohodke tožnika pravilno upošteval kupnino v višini 46.304,00 EUR, kot dobiček od odsvojitve nepremičnine.

7.Pravna podlaga za odločanje v tej zadevi je podana v določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki v 9. členu določa, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. Sodišče je v 6. točki obrazložitve povzelo pravno podlago, relevantno v tem sporu. Opozorilo je na 12. člen ZUPJS, ki opredeljuje dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in subvencije vrtca, drugi odstavek 15. člena, ki opredeljuje kateri dohodek se upošteva pri upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca ter na tretji odstavek 15. člena ZUPJS, ki določa, da se pri ugotavljanju dohodka upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine.

8.Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da znesek 46.304,00 EUR predstavlja kupnino od odsvojitve stanovanja, katerega lastnik je bil tožnik, ki je prejel kupnino in plačal davek od prodaje. Tožniku je bil z odločbo FURS z dne 21. 1. 2022 odmerjen davek na promet nepremičnin v znesku 2.720,00 EUR, z odločbo FURS z dne 20. 6. 2022 pa je bila tožniku odmerjena dohodnina od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine v znesku 11.576,00 EUR. Ob ugotovljeni davčni osnovi v višini 57.880,00 EUR, je bil tožniku z odločbo FURS z dne 19. 9. 2022 odmerjen davek od premoženja za leto 2022 v skupni vrednosti 50,68 EUR. Zoper izdane odločbe FURS se tožnik ni pritožil, zato so odločbe FURS pravnomočne.

9.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da v predsodnem upravnem postopku ni bila spoštovana pravica do izjave, saj je imel tožnik možnost podati svoje trditve in dokaze nenazadnje v sami pritožbi zoper odločbo, kar prizna tudi tožnik v svoji pritožbi, ko navaja, da toženec ni upošteval njegovih trditev, da sporna kupnina iz naslova prodaje nepremičnine ne spada v njegovo premoženjsko sfero. Dejstvo, da organ dokaze ali trditve ovrednoti drugače, kot si je stranka želela, pa ne pomeni kršitve te pravice, dokler organ pojasni svojo odločitev v obrazložitvi odločbe, kar je razvidno iz izpodbijane dokončne odločbe.1 Ker je razvidno, da so bile trditve tožnika obravnavane, formalno ne gre za kršitev 9. člena ZUP.

10.Ni mogoče slediti pritožbenemu očitku, da se sodišče ni opredelilo do navedb in dokazov tožnika, da ni prejel dohodka od prodaje, ki je vplival na višino odmere plačila vrtca. Sodišče je v 9. točki obrazložitve pravilno ugotovilo, da so za pravice, ki se zagotavljajo iz javnih sredstev določena posebna pravila, ki so izrecna in obvezujoča. Upoštevni dohodki so pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev z zakonskimi določbami točno določeni. V tem smislu mora ostati neutemeljen očitek, da bi lahko tožnik dokazal, da dohodka, kot izhaja iz odločbe, ni prejel. Sodišče je na podlagi tožnikove izpovedbe in izpovedbe njegovega brata v 11. točki pravilno izpostavilo, da v okoliščinah tega spora njuni trditvi ne moreta izpodbiti dejstev, ugotovljenih v pravnomočnih odločbah FURS, ker sodišče v tem sporu dejstev, ki ne izhajajo iz uradnih evidenc, ne more upoštevati kot pravno relevantnih. ZUPJS v 9. členu določa, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. Kateri dohodek se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in subvencije vrtca, ureja 12. člen ZUPJS. Po 12. členu ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo zakonsko določene vrste dohodkov, med njimi obdavčljivi dohodki po ZDoh-2. CSD v predsodnem postopku poljubnega denarnega prejemka ne more sam opredeliti in šteti kot neupoštevni dohodek.

11.Pri priznanju pravic iz sistema socialne varnosti ne gre samo za zasebni interes med dvema zasebnikoma, temveč za javni interes. Upravičenost do socialne pravice se presoja po pravilih iz sistema javnih sredstev. Pravno neupošteven mora ostati ugovor tožnika, da sta se z bratom dogovorila o optimizaciji prenosa premoženja, pridobljenega s prodajo stanovanja, da bi zaobšla odmero davka s strani FURS. Posamezniki, ki sicer lahko civilnopravno razpolagajo s svojim premoženjem, ne morejo enostransko določiti, kako bo država za namen ugotavljanja upravičenosti do pravic iz javnih sredstev obravnavala njihovo materialno stanje. Kljub temu, da imata davčni organ in CSD različni pristojnosti, zasebni dogovor med posamezniki ne more sam po sebi ustvariti pravice do javnih sredstev, če bi bila oseba po pravilih sistema zaradi svojega dejanskega materialnega položaja do te pravice neupravičena.