Jedro

Sodišče je vezano na izvršilni naslov in na sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen. Ta predstavlja okvir, v katerem se vodi predlagana izvršba. Glede na to ni mogoče voditi izvršbe na nekaj več ali nekaj drugega kot na to, kar je opredeljeno v sklepu o izvršbi. V sklepu o izvršbi so določene zamudne obresti v višini obrestne mere, kot velja za devizne vloge za DEM na vpogled v kraju izpolnitve in ne zakonske zamudne obresti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se črta del stavka: „na račun pravdnih stroškov v znesku 681,51 EUR ter dela zakonskih zamudnih obresti od glavnice v znesku 3.037,47 EUR.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom I 913/2003 z dne 11. 2. 2004 za plačane zneske citirane v izreku sklepa in odločilo, da so s temi zneski poplačani pravdni stroški v znesku 681,51 EUR in del zakonskih zamudnih obresti od glavnice v znesku 3.037,47 EUR.

2. Zoper ta sklep se laično pritožuje dolžnik. Poudarja, da je v preteklih letih plačal že okrog 10.000,00 EUR dolga, zaradi česar meni, da je upnikovo terjatev že v celoti poplačal. Graja višino zakonskih zamudnih obresti in dejstvo, da sodišče kljub poplačilu še vedno nadaljuje predmetni izvršilni postopek. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se izvršilni postopek ustavi, podredno pa se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz listin v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom I 916/2003 z dne 11. 2. 2004 dovolilo predlagano izvršbo za izterjavo glavnice v znesku 7.091,10 EUR tolarske protivrednosti na dan plačila z zamudnimi obrestmi od zneska 13.869,00 DEM v višini obrestne mere, kot velja za devizne vloge za DEM na vpogled v kraju izpolnitve obračunano od 11. 1. 1997 do 31. 12. 2001, od 1. 1. 2002 do plačila pa od glavnice 7.091,10 EUR, prav tako v višini obrestne mere, kot velja za hranilne vloge za EUR na vpogled v kraju izpolnitve ter pravdne stroške v višini 163.318,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 2. 1999 do plačila. S sklepom I 916/2003 z dne 2. 4. 2012 je sodišče prve stopnje ustavilo predmetni izvršilni postopek za plačanih 4.116,23 EUR. Dolžnik je dne 7. 6. 2012 sodišču predložil vlogo, ki jo je naslovil sicer kot ugovor zoper sklep z dne 11. 5. 2012 (ker sklepa s tem datumom ni v spisu, gre verjetno za sklep z dne 29. 5. 2012, s katerim se je štel ugovor dolžnika za umaknjenega zaradi neplačila sodne takse), v katerem pa je sodišče prve stopnje opozoril na dejstvo, da so v sklepu o izvršbi določene obresti v višini obrestne mere, kot velja za devizne vloge za DEM na vpogled v kraju izpolnitve in ne zakonske zamudne obresti ter je v ta namen predložil tudi izračun teh obresti (priloge B9 in B12). Sodišče prve stopnje se do teh dolžnikovih navedb, ki se nanašajo na materialno pravo, na pravilno uporabo katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti, ni opredelilo ne v posebnem sklepu, ne v izpodbijanem sklepu, v katerem je ponovno upoštevalo pri poračunavanju delnih plačil po določbi 288. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ (ki ga je uporabilo napačno, ker je v času, iz katerega izvira terjatev upnika, veljal Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ki se zato uporablja v konkretni zadevi na podlagi 1060. člena OZ) zakonske zamudne obresti in ne obresti v višini obrestne mere, kot velja za devizne vloge za DEM na vpogled v kraju izpolnitve.

5. Sodišče je vezano na izvršilni naslov in na sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen. Ta predstavlja okvir, v katerem se vodi predlagana izvršba. Glede na to ni mogoče voditi izvršbe na nekaj več ali nekaj drugega kot na to, kar je opredeljeno v sklepu o izvršbi. Kot je bilo podrobno opisano zgoraj, so v sklepu o izvršbi določene zamudne obresti v višini obrestne mere, kot velja za devizne vloge za DEM na vpogled v kraju izpolnitve in ne zakonske zamudne obresti. Glede na to je izračun, kaj je bilo poplačano, napačen. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno na podlagi upnikovega delnega umika ustavilo predmetno izvršbo za v izpodbijanem sklepu navedena delna plačila, vendar napačno na račun pravdnih stroškov v znesku 681,51 EUR ter dela zakonskih zamudnih obresti od glavnice v znesku 3.037,47 EUR, zaradi česar je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je ta del izreka izpodbijanega sklepa črtalo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Upoštevaje nizko obrestno mero v sklepu o izvršbi določenih zamudnih obresti, je namreč z delnimi plačili prišlo tudi do poplačila vsaj dela, če ne že celotne glavnice. V ostalem je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v odločitvi o delni ustavitvi izvršbe za plačane zneske potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu nima razlogov o dolžnikovih navedbah glede višine obrestne mere zamudnih obresti, sodišče druge stopnje nima podlage za ugotavljanje, ali je morebitni izvršilni postopek že končan zaradi poplačila celotne upnikove terjatve. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljnjem postopku obravnavati vlogo dolžnika z dne 7. 6. 2012 ter se opredeliti tako do navedb, kot dokazil, ki jih je dolžnik v ta namen predložil ter upoštevajoč dejstvo, da v sklepu o izvršbi niso dogovorjene zakonske zamudne obresti, ampak obresti v višini obrestne mere, kot velja za devizne vloge za DEM na vpogled v kraju izpolnitve, ugotoviti, ali je dolžnik celoten dolg že poplačal, ali ne. Pri tem bo moralo upoštevati, da so bila delna plačila izvedena v času od 17. 1. 2005 do 21. 3. 2013.