Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Poleg samega nasprotja v razlogih navedenih v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, je zaključek, da iz spisa ne izhaja, da predhodnega postopka ali preizkusa ni bilo mogoče opraviti iz kakega drugega razloga, v nasprotju z ugotovitvijo v 1. točki obrazložitve, kjer je navedeno, da je v prometni nesreči bil storilec lahko telesno poškodovan in preizkusa alkoholiziranosti ni mogel opraviti, zaradi česar mu je bil odrejen strokovni pregled z odvzemom krvi in urina.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo in odločbo o prekršku prekrškovnega organa št. ... spremenilo tako, da je postopek zoper storilca ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), glede stroškov postopka pa odločilo, da bremenijo proračun.
2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku (1. točka prvega odstavka 154. člena ZP-1) in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe je bil storilec 8. 7. 2019 ob 14.25 uri udeležen v cestnem prometu kot kolesar, ko je vanj trčil voznik osebnega avtomobila. Ker je bil v tej prometni nesreči storilec telesno poškodovan in ni mogel opraviti preizkusa alkoholiziranosti, mu je bil kot udeležencu prometne nesreče odrejen strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, ki je bil opravljen v SB .... Toksikološka analiza krvi na Inštitutu za sodno medicino v ... je pokazala, da je bil storilec pod vplivom psihoaktivnih zdravil, saj je bil vzorec krvi pozitiven na psihoaktivno zdravilo Tramadol. Prekrškovni organ je zato storilcu izdal odločbo, s katero ga je spoznal za odgovornega storitve prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP.
5. Sodišče prve stopnje je štelo, da je zagovornik v zahtevi za sodno varstvo smiselno očital absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 tj. da se sodba opira na dokaz pridobljen s kršitvijo človekovih pravic, saj pri storilcu ni bil opravljen nobeden od predhodnih postopkov po ZPrCP, zaradi katerih bi bila zakonita tudi odredba za strokovni pregled zaradi ugotovitve prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih tovrstnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo. Pri tem je sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve zapisalo, da policist v skladu z osmim odstavkom 108. člena(pravilno 107. člena) ZPrCP udeležencu cestnega prometa odredi strokovni pregled: 1) če s preizkusom z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov te snovi prepozna znak oziroma simptom, 2) če udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku in 3) če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga. Kot nadalje navaja sodišče prve stopnje, tak drug razlog predstavlja tudi udeležba v prometni nesreči, kjer tudi deveti odstavek 107. člena ZPrCP določa, da sme policist udeležencu prometne nesreče, neposrednemu udeležencu prometne nesreče ali osumljencu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu odrediti strokovni pregled, ne da bi pri tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola (posledično tudi brez izvedbe postopka za pripoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog oziroma psihoaktivnih zdravil). Nato pa je sodišče prve stopnje v 7. odstavku obrazložitve ugotovilo, da po pregledu spisa ni izkazano, da bi bil izveden katerikoli od zahtevanih predhodnih postopkov, saj v spisu ni zapisnikov o izvedbi postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, prav tako ni nobenih dokazov o tem, da bi tak postopek storilcu kot vozniku na kraju samem sploh bil odrejen in bi ga odklonil oziroma, da predhodnega postopka ali preizkusa ni bilo mogoče opraviti iz kakega drugega razloga.
6. Taki razlogi so si v medsebojnem nasprotju, kot utemeljeno izpostavlja tudi pritožnik. Poleg samega nasprotja v razlogih navedenih v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, je zaključek, da iz spisa ne izhaja, da predhodnega postopka ali preizkusa ni bilo mogoče opraviti iz kakega drugega razloga v nasprotju z ugotovitvijo v 1. točki obrazložitve, kjer je navedeno, da je v prometni nesreči bil storilec lahko telesno poškodovan in preizkusa alkoholiziranosti ni mogel opraviti, zaradi česar mu je bil odrejen strokovni pregled z odvzemom krvi in urina. Izpostavljena nasprotja v obrazložitvi povzročajo nerazumljivost razlogov za sprejem izpodbijane odločitve, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, zaradi česar izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi prekrškovnega organa ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj glede na naravo kršitve le-te ni moglo samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).
8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbe osmega in devetega odstavka 107. člena ZPrCP, ki jih je tudi samo izpostavilo v izpodbijani sodbi ter zakonitost odreditve strokovnega pregleda presojati tudi glede na dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz izreka oziroma obrazložitve izpodbijane odločbe o prekršku. V kolikor bo ponovno presodilo, da je odreditev strokovnega pregleda bila nezakonita, bo moralo svojo presojo obrazložiti z jasnimi, razumljivimi in prepričljivimi razlogi, ki ne bodo v medsebojnem nasprotju, sicer pa vsebinsko odločiti o vloženi zahtevi za sodno varstvo.