Jedro

Po izvedencu ocenjeni normirani stroški ne morejo presegati 10% bruto višine nagrade razen, če so dokumentirani. V tem primeru je višina dejanskih stroškov odvisna od višine, ki jo določi Vlada.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu odmerilo nagrado za izvedensko delo v neto znesku 137.646,00 tolarjev oziroma bruto 186.483,00 tolarjev (1. točka izreka). Sklenilo je, da se nagrada izplača iz položenega predujma v znesku 62.000,00 tolarjev, preostanek v znesku 121.483,00 tolarjev pa je dolžna plačati tožeča stranka na račun sodišča v roku 8 dni.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da določi nižjo izvedenino, oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da bi moralo sodišče pri določitvi izvedenine upoštevati določbo 14. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, ki določa postavke za utemeljeno uveljavljanje stroškov.

Upoštevati bi moralo tudi tarifo o nagradi sodnemu izvedencu, ki jo določa Ministrstvo za pravosodje. Kot nesprejemljivo ocenjuje ravnanje sodišča prve stopnje, ki je o stroških odločilo po prostem preudarku. Meni, da je glede na naravo in zahtevnost opravljenega dela primerna nagrada, ob upoštevanju vseh stroškov v zvezi z izdelavo mnenja, največ 50.000,00 tolarjev, saj je izvedenec uporabil podatke, ki so bili v spisu, pribavil druge listinske dokaze in opravil zgolj matematični izračun prikrajšanja tožnika pri plači. Tožnik zahteva tudi povračilo pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sklep o odmeri izvedenine oprlo na določbo 256. člena Zakona o pravdnem postopku, kar je pravilno. Pravilni so tudi razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odmeri izvedenine, to je obseg opravljenega dela, zahtevnost naloge ter sodna praksa o priznanih nagradah v podobnih zadevah, vendar pa je, zaradi zmotne presoje izvedenčevega predloga za odmero izvedenine, materialno pravo uporabilo zmotno. Iz predloga izvedenca (list. št. 313) je sicer razvidna specifikacija zahtevanega povračila izvedenčevih stroškov in predlog nagrade, ki v neto znesku znaša 180.000,00 tolarjev, nadaljnja specifikacija stroškov izvedenca v delu o zahtevanih normiranih stroških, ki po predlogu izvedenca znašajo 84.707,00 tolarjev in ki jih je sodišče priznalo le do polovice, pa ni v skladu z veljavnimi predpisi. Priznani znesek normiranih stroškov je odmerjen previsoko in v nasprotju z določbami Zakona o dohodnini (ZDoh - Ur.l. RS št. 71/93, 7/95). Po določbah navedenega zakona nagrade za delo sodnih izvedencev in povračila stroškov, ki jih imajo v zvezi s svojim delom, predstavljajo osebni prejemek, dosežen na podlagi prevzema opravljanja storitev (na podlagi imenovanja). Ti prejemki se uvrščajo med prejemke iz 3. alinee 15. člena, torej med "prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oz. od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi".

Po določbi 4. alinee 1. odstavka 16. člena predstavlja osnovo za obračun davka od teh prejemkov vsak posamezni bruto prejemek z vštetimi povračili stroškov, zmanjšan za normirane stroške v višini 10%. Zavezanec za plačilo davka v napovedi za odmero tega davka lahko na podlagi določbe 2. odstavka 86.a člena zakona namesto normiranih stroškov (po 4. alinei 1. odstavka 16. člena) uveljavlja dejanske stroške, ki se mu na podlagi dokazil priznajo največ do višine, ki jo s predpisom določi Vlada Republike Slovenije. Višino je določila Vlada z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot dohodek (Ur.l. RS št. 72/93, 43/94, 62/94, 7/95).

Iz navedenih določb ZDoh torej izhaja, da se davek od osebnih prejemkov obračuna od skupnega bruto zneska po računu, znižanem za 10%, kar predstavlja normirane stroške v zvezi z opravljanjem del, ki jih priznava ZDoh. Predlagatelj računa pa lahko uveljavlja višje stroške (višje kot 10%) in s tem višje znižanje skupnega bruto zneska računa pri določitvi davka od osebnega prejemka, vendar mora te stroške uveljavljati na podlagi dokazil, pri čemer mora izhajati iz višine povračil stroškov, določenih v uredbi Vlade.

Izvedenec je v specifikaciji računa opredelil nagrado za delo v višini 95.293,00 tolarjev (45 ur po vrednosti ure 2.118,00 tolarjev), vrednost normiranih stroškov pa v višini 84.707,00 tolarjev (kar predstavlja 47% skupnega zneska računa). Čeprav je sodišče prve stopnje znižalo normirane stroške za polovico, so priznani normirani stroški, glede na to, da niso dokumentirani, še vedno odmerjeni previsoko. Če izvedenec vztraja pri uveljavitvi zaznamovanih oziroma priznanih normiranih stroških, jih mora ustrezno dokumentirati. V nasprotnem primeru se mu lahko priznajo stroški le v višini 10%, kar bi, ob upoštevanju zaznamovane nagrade za opravljeno delo, zneslo 10.588,10 tolarjev in bi tako izvedenina v celoti znašala 105.881,10 tolarjev.

Pritožba pravilno opozarja, da mora sodišče pri odmeri izvedenine upoštevati določbo 14. člena Pravilnika o sodnih izvedencih (Ur.l. RS št. 20/95), ki izvedencu priznava pravico do nagrade za opravljeno delo in do povračila materialnih stroškov. Navedeno določilo vsebuje tudi podlago za odmero nagrade in stroškov in sicer določa tarifo, ki jo izda minister za pravosodje. Ker takšne tarife minister za pravosodje do obravnavanega spora še ni izdal, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje navedlo pravilne razloge za odmero nagrade, ki je tudi po oceni pritožbenega sodišča primerna, vendar le v primeru dokončno podanega izvedenskega mnenja (po razjasnitvi vseh še odprtih vprašanj).

Ob podanih razlogih je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP).