Jedro

Zaključek, da je obtoženec uživalec prepovedanih drog, ni protispisen glede na podatek v spisu, da je na metadonski terapiji.

Izrek

Zahteva zagovornika obtoženega E.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Zoper obt. E.P. je v teku kazenski postopek pri Okrožnem sodišču v Ljubljani na podlagi pravnomočne obtožnice zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja po 1. odstavku 218. člena KZ. Obtoženec je v priporu iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 2. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pripor pa teče od 22.9.1998 od 9.00 ure dalje, ko je bila obtožencu odvzeta prostost. Z uvodoma navedenim sklepom je bil zoper obtoženca pripor iz istega pripornega razloga v skladu z 207. členom ZKP podaljšan.

Zoper ta pravnomočni sklep je zagovornik obtoženca po pooblastilu dne 11.1.1999 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga 2. točke 1. odstavka 420. člena ZKP zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in sicer 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Zagovornik predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi ugodi tako, da izpodbijani sklep o podaljšanju pripora zoper obt. E.P. odpravi. V obrazložitvi zahteve zagovornik obrazlaga zatrjevano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP z naslednjim: Obrazložitev prvostopnega sklepa glede obstoja ponovitvene nevarnosti vsebuje trditev, da je obtoženec uživalec prepovedanih drog, medtem ko iz podatkov spisa na strani 58 izhaja, da je na metadonski terapiji, kar naj bi predstavljalo precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi listinami; v prvostopnem sklepu je pri utemeljitvi ponovitvene nevarnosti navedeno, da je obtoženec nabavil kij, pri tem pa z ničemer ni obrazložena povezava med tem kijem in ponovitveno nevarnostjo; enako kršitev naj bi predstavljal izostanek razlogov o povezavi med zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja ropa po 213. členu KZ in zaradi kaznivega dejanja velike tatvine s tem postopkom; izpodbijani sklep tudi nima razlogov o sorazmernosti med trajanjem pripora in težo očitanega kaznivega dejanja, ko glede na vsebino obtožbe in več kot trimesečnim trajanjem pripora ni podlage za zaključek o sorazmernosti med trajanjem pripora in težo očitanega kaznivega dejanja. Sicer pa naj bi bila podana tudi kršitev 25. člena Ustave Republike Slovenije, ko sodišče v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, na podlagi katerih dejstev se je dokopalo do zaključka, da v konkretnem primeru še vedno obstoji utemeljen sum, da naj bi obdolženi storil očitano kaznivo dejanje. Tudi ni obrazložen zaključek, zakaj naj bi bil pripor še vedno neizogibno potreben za varnost ljudi. Pri tem naj bi bilo nepravilno stališče pritožbenega sodišča v izpodbijanem sklepu glede vsebine in namena 25. člena Ustave Republike Slovenije. Zagovornik se sklicuje na razlago Ustavnega sodišča, da mora imeti obdolženec pravico do učinkovite obrambe in varovanja svojih pravnih interesov. Izostanek obrazložitve glede navedenih okoliščin v prvostopnem sklepu ne daje obtožencu možnosti, da v pritožbenem postopku lahko utemeljeno in uspešno izpodbija trditvene okoliščine in mu zato ni zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Poskus pritožbenega sodišča v izpodbijanem sklepu z dodatnimi obrazložitvami sanirati bistvene kršitve določb kazenskega postopka prvostopnega sodišča pa ni bil uspešen.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije svetnik B.Š. je v odgovoru, ki ga je podal v skladu z določilom 2. odstavka 423. člena ZKP, navedel, da zahteva za varstvo zakonitosti zagovornika obd. E.P. ni utemeljena. Pri tem opozarja, da med ugotovitvijo, da je obtoženec uživalec drog, čeprav trenutno na metadonu, ne gre za protispisnost. Povezave nabave kija in zahteve za preiskavo za novo kaznivo dejanje ni treba posebej povezovati s ponovitveno nevarnostjo. Tudi sorazmernost med trajanjem pripora in težo očitanega kaznivega dejanja je zadosti obrazložena tako, da očitane kršitve postopka 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP niso podane. Nasprotujoči dokazi tudi niso odpravili utemeljenega suma, zato ni podana kršitev 1. odstavka 20. člena Ustave. Končno tudi ni podana kršitev 25. člena Ustave v tem, da je drugostopno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora kot neutemeljeno.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

V zahtevi očitane kršitve določb 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in Ustave niso podane. Glede kršitev določb postopka zagovornik obtoženca v zahtevi ponavlja pritožbene trditve zoper prvostopni sklep, na katere je pritožbeno sodišče pravilno, skladno z določbami ZKP, v obrazložitvi svojega sklepa, navedlo razloge, zaradi katerih je pritožbo zoper prvostopni sklep zavrnilo. Te razloge Vrhovno sodišče Republike Slovenije v celoti sprejema in hkrati ugotavlja, da obtožencu s tem ni bila kršena pravica do učinkovite obrambe iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Zaključek, da je obtoženec uživalec prepovedanih drog, ni protispisen glede na podatek v spisu, da je na metadonski terapiji, isto velja tudi v zvezi z zaključki glede nabave kija za samoobrambo ter o zaključkih v zvezi z uporabo podatkov o uvedbi in vodenju kazenskih postopkov zoper obtoženca zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, tudi z elementi nasilja. O izostanku razlogov o odločilnih dejstvih, kot se očita v zahtevi glede gornjih okoliščin, tako ni mogoče govoriti. Prav tako je zaenkrat trditev v zahtevi o izostanku utemeljenega suma glede na doslej izvedene dokaze brez zadostne podlage. Nekateri dokazi glede neobstoja utemeljenega suma, izvedeni v fazi postopka glavne obravnave, ob dokazih za obstoj utemeljenega suma v smeri vložene obtožbe, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu (pritožbenega sodišča), zaenkrat ne morejo biti podlaga za drugačno odločitev. Ob povedanem, ko je pritožbeno sodišče na vsa pritožbena izvajanja obtoženčevega zagovornika o zatrjevanih bistvenih kršitvah določb postopka zavzelo v razlogih svoje stališče ter ustrezno obrazložilo svojo odločitev, tudi očitek kršitve pravic obrambe iz 25. člena Ustave Republike Slovenije ni podan. Zaradi povedanega je bilo zahtevo za varstvo zakonitosti obtoženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrniti skladno z določbo 425. člena ZKP.