Jedro

Pooblaščenec je na dan javne dražbe predložil izvirnik potrdila o "opravljeni plačilni transakciji", ki dokazuje, da je tega dne na banki opravil plačilno transakcijo na TRR sodišča v izvršilni zadevi. Pritožba ne navaja razumnega razloga, zakaj banka pravočasno naložene plačilne transakcije do 5.10.2012 ne bi izvršila, oz. da transakcija iz kakršnegakoli razloga dejansko ne bi bila opravljena.

Pooblastilo za sodelovanje na javni dražbi vsebuje tudi pooblastilo za dajanje in višanje ponudb, pri čemer je morebitni limitirani znesek, ki iz pooblastila ni razviden, lahko kvečjemu stvar notranjega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Po opravljeni javni dražbi je sodišče z izpodbijanim sklepom dolžnikovo nepremičnino z ID znakom 2 domaknilo najugodnejšemu ponudniku – A.Ž. za ceno 75.000,00 EUR. Odločilo je še, da se v zemljiški knjigi izbrišejo vse pravice in bremena, vpisana pri tej nepremičnini.

Proti sklepu o domiku se pritožuje dražiteljica J.K.I. V pritožbi opozarja, da je bil pogoj za udeležbo na dražbi ta, da udeleženci najkasneje na dan 5.10.2012 položijo varščino na TRR sodišča, o čemer morajo na dražbi predložiti potrjen prenosni nalog. A.Ž., kateremu je sodišče domaknilo nepremičnino, takega potrdila ni predložil, temveč je njegov oče predložil potrdilo, da bo plačilna transakcija šele izvršena. Enako velja za vse druge osebe, ki so dajale na dražbi ponudbe, razen za pritožnico, ki je edina predložila potrdilo banke v skladu z odredbo sodišča, iz katerega je izhajalo, da je dne 5.10.2012 položila na TRR sodišča 12.000,00 EUR varščine. Udeležbe ostalih dražiteljev zato sodišče ne bi smelo dovoliti, temveč bi moralo upoštevati njeno ponudbo v višini 62.000,00 EUR kot najugodnejšo ter nepremičnino domakniti njej. Trdi še, da iz zapisnika dražbe izhaja, da je dal ponudbo in v nadaljevanju zviševal ponudbo I.Ž. in ne A.Ž., da iz zapisnika izhaja, da je ponudbe višal v svojem imenu in je zato podano nasprotje med temi ugotovitvami v zapisniku in končno ugotovitvijo sodišča, da naj bi najugodnejšo ponudbo dal I.Ž. za A.Ž. Ko je dajala ponudbe J.K.I., ki jo je zastopal pooblaščenec, je sodnik izrecno navedel v zapisnik, da ponudbo daje J.K.I. in ne npr. njen pooblaščenec odvetnik E.M., ki jo je zastopal. Pritožba še zatrjuje, da I.Ž. ni imel izrecnega procesnega pooblastila, da bi v imenu A.Ž. dajal ponudbe za nakup nepremičnine. Gre za eno najpomembnejših procesnih dejanj, za katero mora biti pooblastilo izrecno dano. V konkretnem primeru pooblastilo ni vsebovalo dovoljenja I.Ž. za dajanje in višanje ponudb, niti ni bil naveden končni znesek, ki je lahko dan kot ponudba za nakup na dražbi pred sodiščem. Tudi sicer lahko po materialnopravnih predpisih pooblaščenec v imenu pooblastitelja sklene pogodbo o nakupu nepremičnine le, če je za to dejanje v pooblastilu izrecno pooblaščen.

Pritožba ni utemeljena.

V prvem odstavku 185. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je določeno, da se smejo javne dražbe udeležiti le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položijo varščino. Pooblaščenec A.Ž. je na dan javne dražbe predložil izvirnik potrdila o „opravljeni plačilni transakciji“ z dne 2.10.2012 (priloga C2 spisa), ki dokazuje, da je tega dne na banki opravil plačilno transakcijo na TRR sodišča v izvršilni zadevi In. V odredbi o prodaji nepremičnine je bilo določeno, da se smejo dražbe udeležiti le tisti, ki najpozneje na dan 5.10.2012 položijo varščino na transakcijski račun okrožnega sodišča (o čemer morajo na dražbi predložiti potrjen prenosni nalog). Varščino je, kot izhaja iz podatkov spisa, položil A.Ž. dne 2.10.2012 in pritožba ne navaja razumnega razloga, zakaj banka pravočasno naložene plačilne transakcije do 5.10.2012 ne bi izvršila, oz. da transakcija iz kakršnegakoli razloga dejansko ne bi bila opravljena.

Iz zapisnika o poteku javne dražbe povsem jasno izhaja, da je A.Ž. zastopal I. Ž., kot tudi, da je ta ves čas lecitiral v imenu A.Ž.. I.Ž. se namreč dražbe v lastnem imenu niti ni udeleževal. Zato nasprotja v zapisniku, kot skuša prikazati pritožba, ni, in je ugotovitev sodnika, da je najugodnejšo ponudbo dal pooblaščenec I.Ž. za A.Ž. skladna s siceršnjo vsebino zapisnika o poteku javne dražbe.

Pritožba je neutemeljena tudi v delu, ko skuša dokazati neustreznost pooblastila, s katerim se je na dražbi izkazal I.Ž. Pooblastilo (priloga C3) se namreč nanaša izrecno na sodelovanje na drugi javni dražbi dne 10.10.2012 v imenu A.Ž. Povsem jasno je, da pooblastilo za sodelovanje na javni dražbi vsebuje tudi pooblastilo za dajanje in višanje ponudb, pri čemer je morebitni limitirani znesek, ker iz pooblastila ni razviden, lahko kvečjemu stvar notranjega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem. Pooblastilo, ki je bilo predloženo sodišču, I.Ž. ni omejevalo pri višini dajanja ponudb.

Pritožba ne pove, katera so tista materialnopravna pravila, zaradi katerih v konkretnem primeru pooblaščenec ni mogel v imenu pooblastitelja sodelovati na javni dražbi, katere končni učinek je bil domik nepremičnine. Primerjava, ki jo ponuja pritožba, to je, da pooblastilo dano osebi, da sodeluje pri pogajanjih o nakupu nepremičnine, še ne daje pooblastila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnine, ni ustrezna. Sodelovanje na dražbi, za kar je v tem primeru šlo. namreč že pojmovno pomeni aktivno udejstvovanje, torej dajanje oziroma višanje ponudb, kar pa logično lahko vodi tudi do tega, da je pooblaščenčeva ponudba sprejeta kot najugodnejša. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).