Jedro

Po mnenju sodišča tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa. Navedbe v izvedeniškem mnenju, na katerem temelji njen predlog, so namreč presplošne, saj iz mnenja ni razvidno, kateri vplivi natančno in v kolikšni meri naj bi vplivali na nepremičnino tožeče stranke. Vsak vpliv pa še ne pomeni prekomernega vpliva, zaradi katerega bi se moralo spremeniti območje za določitev strank postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla predlog tožeče stranke za obnovo postopka, ki se je končal z delnim gradbenim dovoljenjem št. 35105-3/2007 TŠ/HČ z dne 24. 8. 2007, ki ga je tožena stranka izdala investitorju A. d.d. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je izpodbijana odločba izdana v ponovnem postopku po tem, ko je Upravno sodišče RS s sodbo št. III U 42/2010 z dne 23. 9. 2011 odpravilo sklep tožene stranke z dne 4. 1. 2010, s katerim je tožena stranka zavrgla predlog za obnovo postopka.

V ponovnem postopku je tožeča stranka sledila napotkom sodišča in na podlagi vpogleda v spisno dokumentacijo ugotovila, da predloga ni podala upravičena oseba. Iz vpogleda v spisno dokumentacijo je ugotovila, da se gradnja bencinskega servisa ne bo izvajala na zemljišču tožeče stranke ter da zemljišča tožeče stranke niso neposredno locirana ob zemljišču, na katerem bo predviden bencinski servis, saj med njima poteka javna cesta. Pretežni del območja bencinskega servisa ureja zazidalni načrt ob Šmarski cesti, del pa tudi s prostorskimi ureditvenimi pogoji v Mestni občini Koper, ki na obravnavani lokaciji dovoljujejo gradnjo bencinskega servisa. Iz zbirnega tehničnega poročila in grafičnega dela izhaja, da vplivi predvidene gradnje ne bodo segali izven območja gradnje bencinskega servisa. Tožeča stranka je sicer kot nasprotni dokaz predložila mnenje, ki oporeka ugotovitvam izdelovalca projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar pa so navedbe tožeče stranke splošne in pavšalne in za svoje navedbe tudi ne prilaga nobenih dokazov. Upravni organ na podlagi navedenega zaključuje, da iz celotne spisne dokumentacije ne izhaja, da bi tožeča stranka izkazala pravico sodelovati kot stranka v predmetnem upravnem postopku, zato je v skladu z določili 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) predlog tožeče stranke za obnovo postopka zavrgla.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je vložila predlog za obnovo postopka na podlagi 9. točke 260. člena ZUP. Zatrjuje, da je s predloženim izvedeniškim mnenjem izkazala pravni interes za sodelovanje v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja po 43. členu ZUP, zaradi varstva svojih pravnih koristi. Nepremičnino, za katero je bilo izdano delno gradbeno dovoljenje od njene nepremičnine loči le ozka dovozna pot, ki pa ne preprečuje vplivov, ki jih zgrajeni bencinski servis že povzroča, to je povečan smrad, promet, hrup, motenje razgleda in stalno prisotnost nevarnosti eksplozije. Oporeka strokovni oceni vplivov na okolje, na katerih temelji izdano gradbeno dovoljenje, saj v njej niso bili upoštevani elementi na katere opozarja v svojem mnenju izvedenec in sicer vpliv vetra, ki konstantno piha proti njenemu stanovanjskemu objektu ki nosi smrad, hlape in hrup ter kritična obremenjenost tal in vode, ki se razteza tudi na okoliške nepremičnine. Glede na to, da projektna dokumentacija predvideva protihrupno zaščito, strokovna ocena vplivov ne more omejiti območje vpliva zgolj na območje gradbene parcele. Navaja še, da se na svoji parceli ukvarja s poslovno dejavnostjo stiskanja jedilnega oljčnega olja ter turistično dejavnostjo oddajanje sob, gradnja bencinskega servisa v neposredni bližini pa odganja turiste, smrad in hlapi pa vplivajo na kvaliteto stiskanja oljčnega olja, tako da gradnja bencinskega servisa predstavlja nezdružljivost dejavnosti. Z navedenim je tožeča stranka izkazala podanost pravnega interesa ter pravico vstopiti v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi.

Toženi stranki nadalje očita, da se do njenih ugovorov, v izpodbijani odločbi, ni opredelila. Upoštevaje dve nasprotujoči si izvedeniški mnenji bi tožena stranka morala slediti njenemu predlogu in postaviti novega izvedenca gradbene stroke. Z zgolj pavšalno ugotovitvijo, da so v projektu prikazani vplivi na okolje in da le ti ne segajo izven območja gradnje bencinskega servisa, se tožena stranka namreč ni opredelila do odločilnih dejstev iz predloga tožeče stranke za obnovo postopka. Sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek ter ji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je na poziv sodišča sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Prizadeta stranka A. d.d. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke, kot neutemeljene in dodaja, da tožeča stranka kot predlagatelj v postopku za obnovo postopka, ni predložila nobenih dokazov za svoje trditve, iz katerih bi izhajalo kateri vplivi natančno naj bi segali na zemljišče tožeče stranke, saj so njene navedbe povsem pavšalne in ne izpodbijajo zaključkov v strokovnih gradivih stranke z interesom, kot investitorja, ki so bili predloženi upravnim organom v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ugovarja tudi pravočasnosti vložitve tožbe, zato sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrže, podrejeno pa da jo zavrne kot neutemeljeno.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi prereka navedbe prizadete stranke kot zavajujoče in neutemeljene in dodaja, da je v tožbi odgovorila na vse pavšalne navedbe prizadete stranke. Zaradi smrada, hlapov in izpušnih plinov ter hrupa ne more več normalno živeti v svoji stanovanjskih hiši, saj smrad in hrup povzročata glavobole in slabo počutje tožeče stranke in njenih družinskih članov.

K točki I. izeka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih, kar izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Tožeča stranka je v zadevi podala predlog za obnovo postopka na podlagi 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ker ji kot osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe. Po določbah 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes, to je da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi.

V zadevi ni sporno, da se pretežni del območja bencinskega servisa, ki je predmet izpodbijane upravne odločbe, ureja z zazidalnim načrtom ob Šmarski cesti (Uradne objave št. 2/97, 10/04 in Ur. l. RS, št. 9/06, v nadaljevanju ZN), del pa tudi s prostorskimi ureditvenimi pogoji v Mestni občini Koper (v nadaljevanju PUP). Iz 5. člena ZN nedvomno izhaja, da je obravnavano območje med Šmarsko in Obrtniško ulico namenjeno za poslovne dejavnosti, prodajne salone in bencinski servis. V sedmem odstavku 10. člena pa je določen tudi obseg bencinskega servisa in sicer, kot prodajni objekt z nadstrešnico in točilnimi mesti, avtopralnico ter poslovnimi objekti. Glede na navedeno je po mnenju sodišča ob upoštevanju določb 11., 13. in 17. člena ZN ter 27. člena PUP predvidena gradnja dopustna.

V zadevi je sporno, ali tožeča stranka izkazuje pravni interes za pravico udeleževati se postopka. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da projektna dokumentacija investitorja za sporni bencinski servis natančno opredeljuje zakonsko predvidene vplive na okolje, to je na zrak, tla in vodo ter hrup ter odpadke. Investitor je v postopku izdaje upravnega dovoljenja predložil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, kjer so tako v zbirnem tehničnem poročilu, kot tudi v grafičnem delu prikazani vplivi na izpolnjenost bistvenih zahtev glede vplivov na nepremičnine v okolici nameravane gradnje. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenje je tako bilo ugotovljeno, da vplivi, za katere tožeča stranka zatrjuje da vplivajo na njeno nepremičnino, ne segajo izven območja gradnje bencinskega servisa.

Tožeča stranka je svojemu predlogu za obnovo postopka predložila izvedeniško poročilo izvedenca gradbene stroke iz katerega izhaja, da projektna dokumentacija ne daje popolne slike o vplivih na okolico predvsem upoštevaje smer in stalnost počasnih vetrov, ki najpogosteje pihajo ravno proti stanovanjskemu objektu, last tožeče stranke. Tudi po mnenju sodišča so navedbe v izvedeniškem mnenju, na katerem temelji predlog tožeče stranke presplošne, saj iz mnenja ni razvidno kateri vplivi natančno in v kolikšni meri naj bi vplivali na nepremičnino tožeče stranke. Iz mnenja izhaja le, da investitor teh vplivov ni dovolj preučil, pri čemer izvedenec ne navaja nobenih dokazov na podlagi katerih temeljijo njegovi zaključki. V oddelku „ocena vplivov“ namreč le na splošno ugotavlja vplive na objekte tožeče stranke predvsem iz stališča neposrednega vpliva na znižanje vrednosti okoliških objektov. V nasprotju s tem pa je projektna dokumentacija investitorja natančno obdelala zakonsko predvidene vplive na zrak, tla, vodo, hrup ter glede odpadkov. Glede eksplozijske ogroženosti pa je bil v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi izdelan eleborat eksplozijske ogroženosti, iz katerega izhaja, da so predvideni ustrezni ukrepi za zmanjšanje te ogroženosti. Po mnenju sodišča tožeča stranka z izpodbijanim mnenjem sicer zatrjuje dejanski interes, ne izkazuje pa pravnega interesa za vstop v postopek, saj ne izkazuje, katere svoje pravne koristi oziroma na zakon ali drugi predpis oprte osebne koristi uveljavlja.

Pri tem sodišče dodaja, da 22. člen ZN v drugem odstavku investitorju nalaga pri obratovanju objektov in naprav upoštevanje in izvajanje vseh ukrepov navedenih v strokovni oceni vplivov na okolje (št. 123604-jh/AP B. d.o.o.). Nadalje nalaga, da mora investitor izdelati in priložiti načrt spremljanja stanja, ki vsebuje natančne podatke o lokaciji, pogostnosti in trajanju meritev. Med gradnjo in obratovanjem pa mora izvajati monitoring za segmente odpadnih voda, hrupa in zraka. V primeru prekoračenih dopustnih ravni hrupa pa mora izvesti dodatne ukrepe.

Glede na navedeno so ugovori tožeče stranke neutemeljeni. Ugovori bi se morali nanašati na koristi, določene v katerem izmed predpisov, ki jih je potrebno uporabiti v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, torej na koristi, ki so pravno priznane. Vsak vpliv namreč še ne pomeni prekomernega vpliva zaradi katerega bi se moralo spremeniti območje za določitev strank postopka.

Ugovor prizadete stranke glede pravočasnosti vložitve tožbe ni utemeljen. Zadnji dan pritožbenega roka je namreč padel na dan, ko sodišče ne dela, zato se je iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika (četrti odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 22. členom ZUS-1).

Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku izdaje izpodbijanega sklepa presodilo, da je ta pravilen in na zakonu utemeljen, tožbeni ugovori tožeče stranke pa neutemeljeni, zato je tožbo tožeče stranke na temelju prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II. izreka Odločitev o stroškovnem zahtevku temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.