Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstvo, da je nepremičnina prosilca obremenjena s hipoteko in da teče tudi postopek izvršbe, na odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne vpliva. Hipoteka in rubež nepremičnine v izvršilnem postopku pomenita ustanovitev zastavne pravice za upnika, to pa samo po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato teh okoliščin v predmetni zadevi ni mogoče upoštevati.
Tožba se zavrne.
1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pod opr. št. I P 803/2015. Organ za brezplačno pravno pomoč je na podlagi vpogleda v evidenco Geodetske uprave RS in v zemljiško knjigo ugotovil, da je tožnica med drugim lastnica parcele št. 106/21 k.o. … do celote. Ta parcela je pozidano zemljišče s stanovanjsko stavbo z naslovom …, katere tržna vrednost po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin znaša 92.065,78 €. Uporabna površina prostorov za pripravo hrane, osebno higieno, bivanje in spanje v skladu z 2. členom Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb znaša 75 m2, stanovanjska stavba pa obsega tudi garažo v površini 22,8 m2. Ob upoštevanju korekcijskih faktorjev po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb je organ za brezplačno pravno pomoč upošteval za garažo površino v obsegu 11,4 m2. Površina primernega stanovanja glede na to, da gre za enočlansko gospodinjstvo v skladu s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem znaša 60 m2, presežek primerne velikosti stanovanja pa ob upoštevanju dvakratnika največje površine določene s 14. členom citiranega Pravilnika torej znaša 26,4 m2. To pomeni, da ima prosilka premoženje, ki v skladu z določilom prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 36. členom ZSVarPre-C in 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) vpliva na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (to je premoženje katerega vrednost dosega oziroma presega 13.780,00 €) in sicer v vrednosti 28.131,31 €. Ker vrednost navedenega premoženja presega mejno vrednost za dodelitev brezplačne pravne pomoči in utemeljuje zavrnitev prosilkine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se organ za brezplačno pravno pomoč ni spuščal v presojo vrednosti drugega premoženja ter lastnega dohodka prosilke, prav tako je kot nepotrebno odpadlo ugotavljanje izpolnjevanja objektivnega pogoja.
2. Tožnica v vloženi tožbi navaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč napačno ocenil njeno premoženje, saj je hiša, ki stoji na parceli št. 106/21 k.o. … obremenjena s hipoteko za več kot 200.000,00 €, za to hišo pa že teče postopek izvršbe, zato se bo morala čez nekaj časa iz nje izseliti. Meni, da je organ za brezplačno pravno pomoč navedena dejstva spregledal in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.
4. Tožba ni utemeljena.
5. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:
6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).
7. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).
8. Brezplačne pravne pomoči se ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega znesek 13.780,00 € (šesti odstavek 36. člena ZSVarPre-C). Pri tem v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem posameznik oziroma družina živi, vendar samo do vrednosti primernega stanovanja (1. točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS). Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Primerna velikost stanovanja je 2-kratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se velikost primernega stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli z m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin (drugi odstavek 17. člena ZUPJS).
9. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da dvakratnik površine primernega stanovanja za tožnico po ZUPJS znaša, glede na to, da gre za enočlansko družino, 60 m2. To je v skladu s prvim odstavkom 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, po katerem znaša največja površina, pri kateri ni plačila lastne udeležbe ali varščine za enočlansko družino 30 m2, ob ugotavljanju velikosti primernega stanovanja po ZUPJS pa je treba upoštevati dvakratnik te površine, to je 60 m2. Kot premoženje, ki se upošteva pri odobritvi brezplačne pravne pomoči, je tako organ za brezplačno pravno pomoč, glede na to, da znaša celotna uporabna površina 86,4 m2, pravilno upošteval 26,4 m2, katerih vrednost je ugotovil na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin. Tako je ugotovil, da znaša vrednost tega premoženja 28.131,31 €.
10. Po presoji sodišča so bila zgoraj navedena določila pravilno uporabljena. Med strankama ni sporno, da ima tožnica premoženje, katerega tržna vrednost po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin presega znesek 13.780,00 €. Organ za brezplačno pravno pomoč je to tudi po presoji sodišča pravilno upošteval in ugotovil, da pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani.
11. Tožnica izpodbijani odločitvi nasprotuje s trditvijo, da je nepremičnina obremenjena s hipoteko, teče pa že tudi postopek izvršbe, kar pa na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva. Hipoteka in rubež nepremičnine v izvršilnem postopku pomenita ustanovitev zastavne pravice za upnika, to pa samo po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato teh okoliščin v predmetni zadevi ni mogoče upoštevati.
12. Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil, ne da bi presojal ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.