Jedro

Delo v Avstriji, ki ga je tožnik opravljal od 31.7.1941 do 31.10.1944 na podlagi napotitve na delo preko Urada za delo (Arbeitsamt) in ki mu je bilo všteto v delovno dobo, se ne more šteti za delo delovnega deportiranca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 31.3.2003. S to odločbo je tožena stranka v postopku revizije spremenila odločbo Upravne enote Slovenske Konjice z dne 4.12.2002, in sicer v delu, v katerem je bilo odločeno o statusu tožnika kot delovnega deportiranca za čas od 31.7.1941 do 31.10.1944 ter ta status odpravilo. Tožena stranka je ugotovila, da je bil tožnik na delo v Avstrijo poslan po nemškem delovnem pravu (13. odredba o dolžnosti dela), saj je bil poslan na delo, ko se je javil pri uradu za delo (Arbeitsamt) v T. kot iskalec zaposlitve. Čas zaposlitve v Avstriji mu je bil priznan tudi v pokojninsko dobo kot obvezno zavarovanemu delavcu.

Sodišče prve stopnje se je strinjalo z odločitvijo in razlogi tožene stranke (2. odstavek 67. člena ZUS), o tožbenih ugovorih pa je še dodalo, da na drugačno odločitev, kot jo je že podala tožena stranka, ne more vplivati tožbena navajanja, da če bi se vrnil iz Avstrije domov, bi bil prav gotovo izgnan. Ni mogoče presojati nekega verjetnostnega poteka dogodkov, saj v času vojne ni bilo mogoče predvidevati takega teka dogodkov in je treba zato ugotoviti samo tiste okoliščine, ki se tičejo prizadete osebe. Delovni deportiranec po 1. odstavku 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) je namreč oseba, ki je bila v vojni izpostavljena nasilnim dejanjem, ki je bila v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov poslana na prisilno delo. V obravnavanem primeru pa po presoji sodišča prve stopnje tožnik ni izkazal navedenih okoliščin, saj je bil na delo v Avstrijo poslan preko nemškega delovnega urada in je zato odločitev tožene stranke pravilna.

Tožnik v pritožbi navaja, da se čuti zelo prizadetega, ker njegova zadeva še do danes ni rešena. Bil je prisiljen sprejeti okupatorjevo zvijačo, da se bo zaposlil nekje pri Š., v Avstriji pa ga je prevzel Gestapo Izseljenci iz obsavskih vasi so imeli tam, kjer so bili nameščeni, več svobode kot on. Delo v Avstriji je čutil kot prisilni ukrep okupatorja. V strahu pred izgnanstvom je bilo delo v Avstriji edino, kar je lahko storil, da je obvaroval družino pred izgonom.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z razlogi izpodbijane sodbe.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje in pred njim že tožene stranke, ki je usklajeno z ustaljeno sodno prakso, da delo v Avstriji, na katerega se je tožnik javil sam, in na katerega ga je poslal nemški delovni urad, nima znakov prisilnega dela delovnega deportiranca po 1. odstavku 2. člena ZZVN, ki bi ga moral opravljati zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov. Na pravilnost odločitve tožene stranke kaže tudi podatek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območne enote Celje, da je bilo tožniku priznano delo v Avstriji tudi v pokojninsko dobo. Zato tudi pritožbena navajanja o slabih delovnih pogojih in ponižujočem odnosu delodajalcev do njega ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje.

V obravnavani zadevi tožnik v pritožbi ni navedel, iz katerih pritožbenih razlogov izpodbija sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je zato ob preizkusu, ali je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka v upravnem sporu, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 3. odstavkom 72. člena ZUS in 16. člena ZUS), ugotovilo, da do takih kršitev ni prišlo in da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.