Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, postopek pa prekinilo do pravnomočnosti navedenega sklepa.
(2) Zoper prvostopenjski sklep se pritožuje tožeča stranka ter v bistvenem navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je štelo, da opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku ni bil dokazan. Meni, da je dovolj izčrpno navedla, zakaj se glavne obravnave ni mogla udeležiti, v kolikor pa je sodišče menilo, da temu ni tako, bi jo moralo pozvati, da predloži dodatne dokaze. Dodaja, da je dovolj izčrpno obrazložila tudi čas nastanka škode ter neugodne vremenske razmere, pri čemer dejstvo, da so na narok pristopile druge stranke, v ničemer ne more biti podlaga za sklepanje, da bi kljub neugodnemu vremenu na narok lahko pristopila tudi tožeča stranka. Meni, da ji ni moč očitati, da na obravnavo ni prišla z vlakom, saj bi neugodne razmere lahko povzročile tudi zamudo vlakov. Ne drži tudi ugotovitev sodišča, da tožeča stranka ni izkazala, da je bil avto na dan obravnave pokvarjen. Meni, da je tudi v tem pogledu predložila dovolj dokazov ter dodaja, da okvara avtomobila ni bila v vzročni zvezi z njegovo starostjo in neugodnimi vremenskimi razmerami. Dodaja, da od nje ni moč zahtevati, da bi preverjala stanje avtomobila oziroma, da bi na obravnavo prispela z vlakom. Sodišču očita tudi kršitve pravdnega postopka, saj je to napačno štelo, da s sodiščem ni mogoče komunicirati po elektronski poti. Dodaja, da je sodišče tudi neutemeljeno zavrnilo zaslišanje priče. (3) Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
(4) Pritožba ni utemeljena.
(5) Če stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek čl. 116 ZPP). V konkretnem primeru je tako tožeča stranka nosila breme dokazovanja, da na narok dne 10. 3. 2010 ni pristopila iz upravičenega razloga. S strani sodišča je bila s sklepom z dne 18. 5. 2010 tudi pozvana, da konkretizira okoliščine dogodka ter predlaga dokaze, s katerimi dokazuje svoje navedbe, sodišče pa je dne 8. 9. 2010 opravilo tudi narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ker tožeči stranki tekom celotnega postopka ni uspelo v zadostni meri izkazati upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje, je sodišče njen predlog utemeljeno zavrnilo. Stranke morajo namreč navesti dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo (7. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), katera dejstva se štejejo za dokazana, pa odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Ker je sodišče ugotovilo, da predložen račun ne dokazuje, da je do okvare avtomobila prišlo prav na dan obravnave, tožeči stranki pa tudi ni uspelo dokazati, da na sodišče ni mogla priti z drugim prevoznim sredstvom, je pravilno zaključilo, da upravičen razlog ni izkazan. Tožeči stranki je nadalje pravilno očitalo tudi nezadostno skrbnost, saj so bile slabše vremenske razmere napovedane vnaprej, zato bi morala tožeča stranka še toliko bolj paziti, da bi na narok pristopila pravočasno. Glede na to, da tožeča stranka kljub pozivu ni predložila podatkov o imenu in priimku priče, je sodišče tudi pravilno zavrnilo navedeni dokazni predlog. Pritožbeni očitki glede ugotovljenega dejanskega stanja tako niso podani. Sodišče nadalje ni zagrešilo očitanih kršitev pravdnega postopka, saj je vlogo tožeče stranke z dne 10. 3. 2010, kljub temu da je bila podana po elektronski poti, upoštevalo.
(6) Ker pritožbeni razlogi niso podani in je odločitev prvega sodišča pravilna ter ni obremenjena s procesnimi kršitvami, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da v konkretnem primeru niso podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi, saj je Ustavno sodišče z odločbo opr. št. U-I-161/10 z dne 9. 12. 2010 (Uradni list RS, št. 107/2010) 1. odstavek 282. člena ZPP razveljavilo. Zato bo moralo postopati po predpisih, veljavnih pred novelo ZPP-D.