Jedro

V postopku po 357.a členu ZPP ni dopustno posegati v vsebinsko presojo, ali je pritožbeno sodišče pravilno presodilo, da sodišče prve stopnje o ugovoru tožene stranke glede celotne višine zahtevkov ni vsebinsko odgovorilo. Na predpostavko, da je procesna kršitev, ki je narekovala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, podana, je Vrhovno sodišče vezano. Ob takšni predpostavki se izkaže, da je vprašanje o višini vseh treh samostojnih zahtevkov v celoti odprto. Gre torej za zaokroženo dejansko in pravno celoto. Čim je tako, so razlogi pritožbenega sodišča, ki utemeljujejo razveljavitev izpodbijane sodbe, namesto njene spremembe, pravilni. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Tožniki v tej pravdi uveljavljajo zavarovalnino na podlagi sklenjenih kasko pogodb s toženo stranko. Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo predvsem z vprašanjem, ali zahtevana zavarovalnina po treh pogodbah ustreza običajnim krajevnim cenam. Nato je njihovemu zahtevku ugodilo tako, da zavarovalnine ustrezajo krajevno običajnim cenam.

2. Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbi toženke zoper ugodilni del sodbe. Pritožbi je ugodilo, ker je pritrdilo pritožničinemu očitku, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na pomemben ugovor toženke. Šlo naj bi za ugovor, da tožniki niso predložili nobenih listin in dokazov, ki bi izkazovali stroške popravila vozil oz. zamenjavo delov in s tem povezane materialne stroške po računih izvajalca popravila. Tako je v bistvu presodilo, da je višina vseh treh zahtevkov v celoti odprta. Nato je obrazložilo, da bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku celovito za vsakega tožnika obravnavati cel sklop dejanskih in pravnih vprašanj v zvezi s škodnimi dogodki in v njih nastalo škodo in v tej smeri izvajati tudi dokaze. Pojasnilo je, da te pomanjkljivosti samo ne more odpraviti, ker bi sicer prizadelo pravico strank do pritožbe.

3. Zoper sklep o razveljaviti sodbe sodišča prve stopnje vlaga pritožbo na podlagi 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožeča stranka trdi, da bi sodišče druge stopnje pomanjkljivost, če že obstaja, lahko samo odpravilo, saj je sodišče izvedlo vse predlagane dokaze s strani obeh pravdnih strank. V nadaljevanju pritožbe oporeka potrebi po reševanju domnevnega ugovora tožene stranke oz. mestoma trdi, da konkretnih ugovorov ta sploh ni podala. V sklepnem delu ponovi, da bi sodišče druge stopnje, če je bilo mnenja, da je obrazložitev pomanjkljiva oz. da se sodišče prve stopnje do katerega odgovorov ni opredelilo lahko samo dopolnilo dokazni postopek oz. bi lahko samo po opravljeni glavni obravnavi (na kateri bi denimo dodatno zaslišalo izvedenca A.) odločilo v zadevi, saj ima za takšno odločitev v spisu dovolj podlage.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in ji nasprotovala. Navaja, da je obseg prezrtih dejanskih in pravnih vprašanj zelo širok, da ta še niso bila predmet obravnave, da gre za dejanske in pravne celote ter bi njihova obravnava zgolj na pritožbeni stopnji toženko lahko prizadela v njeni pravici do pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V postopku po 357.a členu ZPP ni dopustno posegati v vsebinsko presojo, ali je pritožbeno sodišče pravilno presodilo, da sodišče prve stopnje o ugovoru tožene stranke glede celotne višine zahtevkov ni vsebinsko odgovorilo. Na predpostavko, da je procesna kršitev, ki je narekovala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, podana, je Vrhovno sodišče vezano. Ob takšni predpostavki se izkaže, da je vprašanje o višini vseh treh samostojnih zahtevkov v celoti odprto. Gre torej za zaokroženo dejansko in pravno celoto. Čim je tako, so razlogi pritožbenega sodišča, ki utemeljujejo razveljavitev izpodbijane sodbe, namesto njene spremembe, pravilni. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).