Jedro

Državni prazniki, sobote in nedelje oziroma drugi dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, vplivajo na tek rokov za vložitev pravdnega sredstva le v primeru, če se rok za vložitev pravnega sredstva izteče na tak dan, sicer pa roki za vložitev pravdnega sredstva nemoteno tečjo tudi med vikendi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni v II. točki izreka tako, da se storilca oprosti plačila sodnih taks izpodbijani sklep.

II. Sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenih delih izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčevo pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju ZSV 627/2021 z dne 22. 12. 2021, s katero je bila zavrnjena storilčeva zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Celje z dne 14. 6. 2021, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec brez navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). V pritožbi navaja, da je bila pritožba zoper sodbo z dne 22. 12. 2021 vložena 8. delovni dan od prejema oziroma dviga sodbe, ker je vmes bil vikend, ko upravni postopki stojijo, v nadaljevanju pa kot olajševalno okoliščino navaja slabo zdravstveno stanje in izredne okoliščine, prosi pa tudi za oprostitev plačila sodne takse zaradi materialne ogroženosti.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je bila storilcu sodba z dne 22. 12. 2021 vročena osebno 10. 1. 2022, da je rok za vložitev pritožbe iztekel 18. 1. 2022 ter da je storilec pritožbo zoper sodbo vložil 20. 1. 2022, ko je poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito zavrglo storilčevo pritožbo kot prepozno, saj tako posledico določa tretji odstavek 161. člena ZP-1. 5. Storilec v pritožbi izraža prepričanje, da je pritožbo vložil pravočasno, ker jo je vložil 8. delovni dan od prejema oziroma dviga sodbe, saj meni, da se v pritožbeni rok ne štejejo dnevi, ko upravni organ ne dela. Tako stališče je zmotno. Glede štetja rokov se v postopku o prekršku v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 67. člena ZP-1 smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Tako prvi odstavek 88. člena ZKP določa, da se roki računajo na ure, dneve, mesece in leta, drugi odstavek 88. člena ZKP pa, da se ura ali dan, ko je bila opravljena vročitev ali naznanitev oziroma ko se je pripetil dogodek, od katerega je treba računati rok, se ne šteje v rok, temveč se za začetek roka vzame prva naslednja ura oziroma prvi naslednji dan, da se za en dan šteje štiriindvajset ur, in da se mesec in leto računata po koledarju. Četrti odstavek 88. člena ZKP pa določa, da se v primeru, če je zadnji dan roka državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela, rok za opravo procesnega dejanja izteče s pretekom prvega prihodnjega delovnika. To pomeni, da državni prazniki, sobote in nedelje oziroma drugi dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, vplivajo na tek rokov za vložitev pravnega sredstva le v primeru, če se rok za vložitev pravnega sredstva izteče na tak dan, sicer pa roki za vložitev pravnega sredstva nemoteno tečejo tudi med vikendi. V obravnavani zadevi se je rok za vložitev pritožbe zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo iztekel 18. 1. 2022, ko je bil torek in tudi ni bil državni praznik oziroma kak drug dan, ko se pri državnem organu ne dela, zato so pritožbene navedbe, da je pritožba bila vložena pravočasno, neutemeljene.

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je do zamude roka za vložitev pritožbe prišlo zaradi slabega zdravstvenega stanja in izrednih okoliščin, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na opisane zdravstvene težave do zamude roka ni prišlo iz zdravstvenih razlogov. Storilec namreč v pritožbi navaja, da je bil po operaciji 7. 12. 2021 podvržen strogemu okrevanju v trajanju 9 tednov, da je bil gibalno omejen oziroma oviran na račun uporabe katetra in okrevanja po odstranitvi le-ga, da je živel z odprto rano in za odvajanje urina potreboval medicinske pripomočke, obenem pa ni bil cepljen proti Covid zaradi avtistične motnje, da je pri urejanju pravno uradnih zadev precej odvisen od pomoči tretje osebe, saj se v takem stanju ne more izpostaviti morebitnemu tveganju za okužbo s Covid 19 ter da je konec januarja dobil novo infekcijo in antibiotik, kar je dodatno otežilo urejanje tovrstnih zadev, ker je bil bolj ali manj v samoizolaciji in ni zapuščal bivališča oziroma je za tovrstne zadeve pooblastil tretjo osebo, katere pa v času vikenda ni mogel dobiti, da bi namesto njega oddala pošiljko na pošto. Iz povzetih pritožbenih navedb jasno izhaja, da pri storilcu ni šlo za nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki bi mu onemogočalo vložitev pritožbe v roku 8 dni, prav tako pa za pravočasno vložitev pritožbe ni potreboval pomoč tretje osebe med vikendom, saj se je rok za vložitev pritožbe iztekel v torej 18. 1. 2022. Nenazadnje pa iz pritožbenih navedb, da je bila pritožba vložena 8. delovni dan od prejema oziroma dviga sodbe, jasno izhaja, da razlog za prepozno vložitev dejansko niso zdravstvene težave, ki jih storilec izpostavlja v pritožbi, temveč storilčeva zmota glede štetja rokov. Zato je po oceni pritožbenega sodišča storilčevo sklicevanje na zdravstvene razloge kot razlog za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo z dne 22. 11. 2021 neutemeljeno.

7. Pritožba pa je delno utemeljena v delu, ki se nanaša na odločitev o obveznosti plačila sodne takse za izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče je v zvezi s pritožbenim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in na podlagi izjave o premoženjskem stanju ter priloženega izpisa iz storilčevega transakcijskega računa za obdobje od 14. 11. 2021 do 14. 2. 2022 ugotovilo, da je storilec prejemnik denarne socialne pomoči, kar pomeni, da izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč po 13. členu Zakona o brezplačni pomoči (ZBPP), s tem pa tudi izpolnjuje pogoje, da se ga v celoti oprosti plačila taks v skladu s šestim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi delno ugodilo in na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijan sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo v II. točki izreka tako, da je storilca oprostilo plačila sodne takse za izpodbijani sklep, v preostalem pa storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo v nespremenjenih delih.

9. Ker je s predmetnim sklepom bilo odločeno delno v storilčevo korist, se za predmetni sklep sodna taksa ne določi (drugi odstavek 147. člena ZP-1).