Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da bo v odločbi uporabilo izraz tožnik za tožečo stranko po tožbi in toženo stranko po nasprotni tožbi, izraz toženec pa za tožečo stranko po nasprotni tožbi in toženo stranko po tožbi.

2. Tožnik je zahteval plačilo za opravljena gradbeno obrtniška dela, toženec pa z nasprotno tožbo plačilo stroškov, potrebnih za odpravo napak na izvedenih delih. Predlog se nanaša le na odločitev o toženčevem zahtevku iz naslova odprave napake na tožnikove stroške.

3. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 163770/2011 z dne 4. 11. 2011, ostane v prvem in tretjem odstavku v veljavi tako, da je toženec dolžan tožniku v roku 8 dni plačati znesek 770,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 8. 2011 dalje. Tožniku je naložilo, da je dolžan tožencu v roku 15 dni plačati znesek 3.803,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2011 dalje, višji tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi pa zavrnilo. Odločilo je o stroških postopka.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo. Pojasnilo je, da je v skladu s pravno teorijo in sodno prakso stališče, da lahko toženec (sodno) uveljavlja zahtevek iz naslova (ocenjenih) stroškov za odpravo napake, četudi odprave teh napak še ni zagotovil. Dolžnost tožnika je bila, da izvede tlak s takim naklonom, ki omogoča odtekanje vode. Toženec je vedel, da tla garaže nimajo potrebnega naklona za odtekanje vode, saj je o tem obvestil tožnika, pa se je kljub temu odločil za polaganje keramike in s tem po nepotrebnem povzročil dodatne stroške z odstranitvijo in ponovnim polaganjem ploščic, za kar ne more biti obremenjen tožnik.

5. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: - Ali je pri gradbenih delih polaganja ploščic, kjer je prvi izvajalec (tožnik) pripravil podlago za polaganje ploščic (t.i. tlake), ploščice pa je položila tretja oseba, za prvega izvajalca prekinjena vzročna zveza glede odgovornosti za morebitne stvarne napake (konkretno, da ni bil zagotovljen ustrezen naklon pri polaganju ploščic), ki se očitajo glede nadaljnjega dela, izvedenega s strani tretjih oseb? - Ali je sodišče pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu glede obstoja predpisov, ki naj bi določali, da je potrebno pri polaganju ploščic v garaži upoštevati naklon pri polaganju ploščic, pri čemer pa je nesporno, da nobeni tovrstni predpisi ne obstajajo? - Ali je sodišče pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu glede dogovora med strankama o naklonu, čeprav je samo ugotovilo, da dogovora glede višine naklona ni moglo ugotoviti, pa je dejansko na tožnika preneslo breme, da izpodbija očitek, da dogovor glede naklona ne obstaja? - Ali je bilo tožeči stranki (toženi stranki po nasprotni tožbi) kršeno načelo »enakega varstva pravic« po 22. členu Ustave RS ter 5. in 7. člen ZPP (razpravno načelo, načelo kontradiktornosti) s tem, da se je sodišče 1. stopnje v obrazložitvi sodbe oprlo na izjavo tožeče stranke po nasprotni tožbi, o kateri poprej ni bilo navedb v njenih vlogah (tožeča stranka po nasprotni tožbi je zatrjevala, da tožena stranka po nasprotni tožbi naklona naj ne bi izvedla v skladu s predpisi, za katere se je izkazalo, da sploh ne obstajajo, kot zaslišana pa se je sklicevala na dogovor med strankama in je sodišče ravno s temi izjavami utemeljevalo odločitev v korist tožeče stranke po nasprotni tožbi, kar tožnik (ali toženec po nasprotni tožbi) šteje kot kršitev tožnikove pravice do izjave? - Ali naročnik del (toženec) lahko uveljavlja stvarne napake, če je navkljub domnevno ugotovljeni napaki z njegove strani (naj ne bi bilo naklona pri postavitvi podlage za polaganje ploščic), vseeno nadaljeval z naslednjo fazo del (polaganjem ploščic), ne da bi domnevno napako odpravil ali poskušal odpraviti in s tem ravnal v nasprotju s členom 637 OZ? - Ali lahko tožnik po nasprotni tožbi zahteva stroške za odpravo napake, čeprav ti stroški sploh niso nikoli nastali in glede na naravo stvari nikoli niti ne bodo nastali? - Ali je sodišče kršilo pravico tožnika po 22. členu Ustave Republike Slovenije, enako varstvo pravic, ko je izvedenec o istem vprašanju podal diametralno nasprotno stališče, sodišče pa se je brez razumnih razlogov (da se je drugič bolj poglobil v zadevo) oprlo na mnenje, ki je neugodno za tožnika, tožniku onemogočilo dokazovanje dejstev s tem, da ni imenovalo novega izvedenca? - Ali je sodišče kršilo načelo prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ), s tem, da je tožencu omogočilo pravno varstvo, ki pomeni za tožnika izbiro težje jamčevalne sankcije, ko je, zaradi zagotovitve naklona v garaži namesto zamenjave cca. 3×3 m2 ploščic, priznalo vrednost zamenjave 73 m2 ploščic, pravzaprav tlaka in s tem povezanih stroškov? - Ali je sodišče kršilo pravico tožnika iz 22. člena Ustave RS, enako varstvo pravic, s tem da je pri izvedenskem dejanju meritve naklona v garaži, toženec kot lastnik garaže prepovedal in onemogočil tožniku kontrolno izmero naklona postavljenih ploščic z lasersko tehtnico?

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.