Jedro

V obravnavanem primeru toženka v pravdi ni uspela (v celoti je uspela tožnica), zato mora tožnici povrniti vse njene upravičeno ji nastale pravdne stroške. Pravdni stroški tožnice pa zajemajo tudi sodno takso in so torej del pravdnih stroškov. Sicer je res, da je bila tožnica plačila sodne takse v postopku oproščena, vendar ta taksa kljub temu predstavlja del pravdnih stroškov, ki jih mora plačati nasprotnik te stranke.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, v točki II izreka razveljavi, v ostalem še izpodbijanem delu, v točki III izreka, se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka mora v 15. dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki 91,20 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna povrniti pravdne stroške tožeče stranke (v nadaljevanju tožnica) v tem postopku v višini 550,19 EUR na račun Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka) ter dolžna povrniti 489,66 EUR pravdnih stroškov na račun Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka) in plačati iz naslova sodne takse za pravdni postopek pred sodiščem prve stopnje, katere plačila je bila tožnica oproščena, na račun Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu 315,00 EUR v 15. dneh, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka).

2. Zoper ta sklep se zoper del odločitve vsebovane v točki II in točki III in njegovega izreka pritožuje toženka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na dokončno razveljavitev tega dela odločitve, podredno pa na vrnitev v novo odločanje. Glede odločitve v točki II izreka navaja, da je v tem delu odločitev nepravilna in nezakonita, saj sodišče ves čas po uradni dolžnosti pazi ali je tisti, ki nastopa kot stranka lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, in ker je sodišče prve stopnje v tej zadevi prav zaradi ugotovitve pravdne sposobnosti strank po uradni dolžnosti izvedlo dokaz s postavitvijo izvedenca, ti stroški bremenijo proračun. Tudi sicer je bila toženki kršena pravica do izjave v postopku, saj je sodišče uporabilo to izvedensko mnenje za drug postopek in toženki dejansko ni bila dana možnost, da se o njem izjavi, niti da se izjavi o stroških izvedenca. Mnenje izvedenca je služilo odločitvi v nepravdnem postopku v zadevi N 35/2018. Glede točke III izreka se pritožba sklicuje na dejstvo, da bi bila toženka skladno s šestim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) upravičena do oprostitve plačila sodne takse za predmetni postopek, zato sodišču predlaga izdajo sklepa, s katerim bo ta del odločitve spremenilo in toženko tudi zato plačila sodne takse v višini 315,00 EUR oprostilo, podredno pa, v kolikor pritožbi ne bi bilo ugodeno, predlaga, da se ji določi obročno plačilo sodne takse. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V predmetni pravdni zadevi je tožnica v celoti uspela. Sodišče prve stopnje je odločilo s sodbo z dne 8. 3. 2021, s katero je v celoti ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.1 Glede odločitve k točki II izreka izpodbijanega sklepa:

6. Sodišče prve stopnje je v točki II izreka odločilo, da je toženka dolžna povrniti v proračun (na račun okrožnega sodišča) 489,66 EUR. Gre za znesek, ki predstavlja iz proračuna izplačano nagrado izvedencu, ki ga je sodišče v tem postopku postavilo po uradni dolžnosti zaradi dvoma v poslovno sposobnost tožnice.2

7. Tožnici je bila v nepravdnem postopku N 35/2018 s sklepom dne 10. 9. 2019 odvzeta poslovna sposobnost v celoti.3 Postopek se je začel po uradni dolžnosti in v njem je nepravdno sodišče uporabilo v našem postopku izdelano izvedensko mnenje izvedenca psihiatrične stroke4. 8. Stroškov postavitve izvedenca po uradni dolžnosti zaradi dvoma v tožničino poslovno sposobnost (80. člen ZPP) ne more nositi nasprotna stranka (v našem primeru toženka). Le ti niso nastali v zvezi z vprašanjem obstoja utemeljenosti postavljenega tožbenega zahtevka in ne delijo usode ostalih pravdnih stroškov, glede katerih se pri odločanju o pravici do njihovega povračila upošteva kriterij uspeha v pravdi. Stroške izvedenca postavljenega po uradni dolžnosti v tem primeru nosi proračun.

9. V posledici navedenega je bilo potrebno pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep v navedenem obsegu, v točki II izreka razveljaviti. Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

Glede odločitve v točki III izreka izpodbijanega sklepa:

10. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. V obravnavanem primeru toženka v pravdi ni uspela (v celoti je uspela tožnica), zato mora tožnici povrniti vse njene upravičeno ji nastale pravdne stroške. Pravdni stroški tožnice pa zajemajo tudi sodno takso in so torej del pravdnih stroškov. Sicer je res, da je bila tožnica plačila sodne takse v postopku oproščena, vendar ta taksa kljub temu predstavlja del pravdnih stroškov, ki jih mora plačati nasprotnik te stranke, v obravnavnem primeru torej toženka (drugi, tretji in četrti odstavek 168. člena ZPP).5

11. Zmotno je naziranje v pritožbi, da bi naj sodišče prve stopnje toženko oprostilo plačila sodne takse za enaka procesna opravila (postopek na prvi stopnji), za katere je oprostilo plačila sodne takse tožnico, kajti v tem primeru ne gre več za sodno takso kot tako, temveč za plačilo dela pravdnih stroškov, ki predstavljajo sodno takso.

12. V posledici povedanega je odločitev sodišča vsebovana v točki III izreka pravilna, pritožba pa iz navedenih razlogov ni utemeljena. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

13. Toženka je v pritožbenem postopku delno uspela, in sicer v višini 61 %.6 Sodišče druge stopnje ji je med upravičeno priglašene pritožbene stroške priznalo 200 točk za sestavo pritožbe po tarifni številki 21/2 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), 2 % oziroma 4 točke od vrednosti te storitve iz naslova materialnih stroškov ter 22 % DDV od skupne cene storitve, to je 44,9 točk, skupno torej 248,9 točk oziroma 149,40 EUR.7 Ker je toženka uspela z 61 %, ji gredo pritožbeni stroški v višini 91,20 EUR. Te stroške ji je dolžna povrniti tožnica (analogna uporaba drugega odstavka 154. člena ZPP). Odločitev temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP.

1 Ugotovilo je, da darilna pogodba za primer smrti v notarskem zapisu SV 201/00 z dne 8. 6. 2000 po pravni naravi ni darilna pogodba, ampak velja kot volilo ter istočasno odločilo, da stroške postopka nosi tožena stranka (pri čemer si je odločitev o višini teh stroškov pridržalo, odločitev o le-teh pa je predmet sedaj izpodbijanega sklepa). 2 Sodišče prve stopnje je po izdelavi izvedenskega mnenja psihiatra o poslovni sposobnosti tožnice predmetni pravdni postopek prekinilo in sprožilo po uradni dolžnosti postopek za odvzem poslovne sposobnosti tožnice, ki se je vodil v nepravdnem postopku pod opr. št. N 35/2018. 3 Dokazna listina C1 v spisu. 4 V našem postopku je bil s sklepom dne 13. 4. 2018 postavljen in določen sodni izvedenec medicinske stroke - specialist psihiater. 5 Drugi odstavek: Takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, so del pravdnih stroškov.Tretji odstavek: Takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, mora plačati nasprotnik te stranke. Četrti odstavek: Sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka. 6 Vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku je znašala 804,66 EUR (izpodbijana je odločitev glede zneskov 489,66 EUR in 315,00 EUR). 7 Vrednost odvetniške točke na dan odločanja o stroških znaša 0,6 EUR.