Jedro

Pri določitvi preživnine sodišče upošteva potrebe otroka, kot premoženjske razmere vsakega od roditeljev.

Izrek

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da je od 1. 2. 1999 dalje dolžan plačevati mladoletni tožnici mesečno preživnino po 22.500,00 SIT, ter zakoniti zastopnici povrniti nastale pravdne stroške v višini 30.903,00 SIT. V presežku za nadaljnjih 7.500,00 SIT pa tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper prisodilni del sodbe je vložil laično pritožbo toženec. Meni, da je sodišče zadevo razsodilo enostransko v korist zakonite zastopnice, saj pri odmeri preživnine ni upoštevalo višino osebnega dohodka enega in drugega roditelja. V kolikor bi moral plačevati tako visoko preživnino je tudi sam socialno ogrožen, ogrožena pa je tudi njegova osebna svoboda. S tako majhnim ostankom dohodka, si pač ne more ustvariti družine in jo preživljati.

Že v dokaznem postopku je navajal, da mora hišo v R.adaptirati, s partnerko pa tudi pričakujeta otroka.Partnerka pa bo od junija 1999 tudi brez dohodkov. Sodišče je tudi previsoko ocenilo potrebe otroka na 42.000,00 SIT. S takšnim denarjem naj preživlja sebe in svojo družino in še obnavlja hišo, za kar bi rabil 3,500.000,00 SIT. V hiši na G. živi zakonita zastopnica z mladoletno tožnico, je solastnik do 1/2, vendar od tega nima dohodkov, saj mu zakonita zastopnica najemnine ne plačuje, o razdelitvi pa noče nič čuti. Sodišče tako ni upoštevalo, da je otroku uredil stanovanje. Tudi nima dodatnega zaslužka, saj je z delom in vožnjo preobremenjen, sicer pa ima tudi pravico do počitka, "delo na črno" pa je tudi prepovedano in mu zato sodišče ne more prisoditi višje preživnine.

Sodišče tudi ni upoštevalo, da ima zakonita zastopnica visoke dohodke, sedaj tudi višji otroški dodatek, ter tudi kmetijsko zemljišče, ki ga daje v najem sestri. Tudi ni pripravljen plačati stroške odvetnika, saj ga je zakonita zastopnica sama najela, sicer pa bi višino preživnine lahko uredila preko socialne službe.

Zakoniti zastopnik je vložil odgovor na pritožbo in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik smiselno uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ocenilo s tega vidika in z vidika uradno upoštevanih bistvenih kršitev določil pravdnega postopka ter pravilne uporabe materialnega prava (čl. 365/II v zvezi s čl. 354/II ZPP). Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje raziskalo vse okoliščine spora, da je sprejelo pravilne dejanske ugotovitve in jih tudi pravilno ovrednotilo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta zakonita zastopnica in toženec živela v izvenzakonski skupnosti, ki je razpadla aprila 1998. Preživnina za mladoletno tožnico vse do vložitve tožbe še ni bila določena. Toženec je plačeval nekaj časa po 10.000,00 SIT,13.000,00 SIT in potem 14.000,00 SIT. Od julija 1998 dalje pa tudi te preživnine po navedbi zakonite zastopnice ni plačeval več.

Pravna podlaga za odmerno preživnine je tako v čl. 103 in 123 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in ne v čl. 79 ZZZDR, kot je navajalo sodišče prve stopnje, vendar ta napaka na pravilno odločitev ni vplivala. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z oceno sodišča prve stopnje o potrebi otroka mesečno 42.000,00 SIT.

Tolikšna preživnina je tudi v skladu z uradnimi statističnimi ugotovitvami o povprečnih stroških preživljanja otrok posameznih starostnih skupin. Sodišče prve stopnje je res ugotovilo,da znaša osebni dohodek zakonite zastopnice delno več od toženca, tožencu pa naložilo od nepokritih potreb 39.500,00 SIT (ker prejema 2.500,00 SIT otroškega dodatka, 22.500,00 SIT preživnine, pri tem pa je sodišče utemeljeno upoštevalo, da bo zakonita zastopnica prispevala v denarju za preživljanje po 17.000,00 SIT, poleg tega pa nanjo odpade še vsa skrb, za vzgojo, nego in izobrazbo mladoletne tožnice.

Toženčeve pritožbene navedbe, češ da mu je s plačilom tolikšne preživnine odvzeta osebna svoboda, pravno ni upoštevna. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima toženec poleg dohodkov iz delovnega razmerja tudi druge dohodke, kar očitno kažejo že po njemu naštete investicije. Sicer pa se mora toženec zavedati, da je preživninska obveznost tako pomembna, da ji mora preživninski zavezanec prilagoditi način življenja in sicer takšnega načina življenja, ki postavlja v drugi plan ustvarjanje materialnih sredstev.

Tudi pritožbene navedbe, češ da zakonita zastopnica in mld. tožnica živita v hiši, ki je skupna last pri odmeri preživnine ni mogoče upoštevati. Ureditev tega premoženjskega razmerja bo toženec eventuelno lahko zahteval v drugem postopku. Pritožnik tudi ni z ničemer izkazal, da bi imela zakonita zastopnica od zemlje, ki jo poseduje in daje v najem sestri, dohodke.

Pritožnik je tudi neutemeljeno izpodbijal stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Samo višino izračuna pravdnih stroškov ni izpodibjal, pač pa se le ni strinjal z uporabo člena 154/III ZPP. Na podlagi taksne in odvetniške tarife napravljen preizkus pokaže, da so stroški odmerjeni v pravilni višini. Zakonita zastopnica je za rešitev te zadeve nedvomno potrebovala strokovno pomoč, saj se toženec plačilu preživnine še v tem postopku protivi in tako rešitev zadeve pri CSD ne bi bila mogoča. Ker je sodišče prve stopnje torej pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo je bilo pritožbo tožene stranke skladno z določili čl. 368 ZPP/77 zvezi s čl. 498 ZPP/99 zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.