Jedro

Ker je pravica staršev, da skrbijo za vzgojo in varstvo otrok, že z Ustavo varovana pravica, je privolitev staršev v posvojitev otroka mogoče umakniti oziroma preklicati pred iztekom enoletnega roka od prvotno dane izjave o privolitvi v posvojitev, saj posvojitev pred pretekom enega leta od izpolnitve pogoja iz prvega odstavka 141. člena ZZZDR niti ni možna, če ne gre za izjemo po isti zakonski določbi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 39. (pravilno: 59) člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14. 7. 2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka po združitvi (s sklepom) pritožbenih postopkov zoper sklep in odločbo Centra za socialno delo (v nadaljevanju: Center) v en pritožbeni postopek zavrnila pritožbi tožnikov zoper sklep Centra z dne 18. 5. 2005 in zoper odločbo istega Centra z dne 19. 5. 2005. Z navedenim sklepom je Center ustavil postopek za posvojitev v sklepu imenovanega otroka – deklice, ki je bila rojena dne .... 2005 v A. Z navedeno odločbo pa je Center odločil, da se namestitev iste nedoletne deklice, v oskrbi pri tožnikih, z dnem ... 2005 ukine, nedoletna deklica pa se takoj vrne biološki materi.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo in razlogi v obrazložitvi odločbe tožene stranke ter se sklicuje na določbe: 67. člena ZUS, 141., 146., 149. in 150. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR, ter 236. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP.

3. Revidenta v reviziji (prej pritožbi), ki jo vlagata zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka, predlagata, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi. Menita, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da lahko mati kadarkoli brez posebne obrazložitve prekliče izjavo o posvojitvi otroka, ne da pri tem navajala razloge, ki bi izkazovali napako pri izjavi volje. ZZZDR namreč nima posebnih določb o tem, da bi lahko roditelj svojo izjavo preklical in da ima preklic izjave za posledico takojšnjo ustavitev postopka posvojitve in namestitev otroka pri takšnem roditelju. Zato je treba uporabiti splošne določbe Obligacijskega zakona, ki določajo, kdaj je posamezno izjavo volje mogoče izpodbijati. V 149. členu ZZZDR so določeni primeri, ko se postopek posvojitve ustavi. Po presoji tožnikov bi moral ZZZDR izrecno določati, da je izjava roditelja preklicljiva in da jo je mogoče brez vsake obrazložitve preklicati pred potekom enoletnega roka. Če bi obstajala takšna zakonska določba, bi bilo stališče sodišča prve stopnje pravilno.

4. Biološka mati kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu v odgovoru na revizijo (prej pritožbo) predlaga njeno zavrnitev. V odgovoru poudarja, da za svojo hčerko skrbi sama. Na dan rojstva hčerke sta se njena starša uradno razvezala, zato je v osebni stiski po rojstvu otroka pomislila, da za otroka v takih razmerah ne bo mogla skrbeti. Ko pa je dobila možnost bivanja za sebe in svojo hčerko pri teti, je dne ... 2005 povedala na Centru, da bo za hčerko skrbela sama.

5. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se od 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Ker je pritožba zoper izpodbijano sodbo vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden preizkus revizije v obravnavani zadevi.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni pristojno presojati njegove pravilnosti), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

10. Kot izhaja iz predloženih spisov, je biološka mati svojega otroka – deklico, ki jo je rodila ... 2005, z izjavo, ki jo je podala istega dne na zapisnik, dala v posvojitev. Otroka je Center z odločbo z dne ... 2005 postavil pod skrbništvo in mu določil skrbnika. Nameščena je bila v oskrbo pri revidentih z namenom posvojitve. Dne ... 2005 pa je otrokova biološka mati podala novo izjavo, da bi rada sama skrbela za svojega otroka ter da je bila njena prvotna odločitev nepravilna. Ob upoštevanju te izjave matere deklice, ki je bila dana v oskrbo revidentoma, pa je prvostopenjski upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka posvojitve ter odločil, da se mld. deklica takoj vrne svoji biološki materi. Kot pravna podlaga je bila v obravnavani zadevi uporabljena določba 141. člena ZZZDR.

11. Po določbi 141. člena ZZZDR se sme v posvojitev dati samo otrok, čigar starši so neznani ali že leto dni neznanega bivališča, ali če so privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev. Ni potrebna privolitev roditelja, ki mu je bila odvzeta roditeljska pravica, ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje (prvi odstavek). Posvojitev je možna po preteku enega leta od izpolnitve pogoja iz prejšnjega odstavka. Posvojitev je izjemoma možna tudi pred pretekom tega roka, če center za socialno delo ugotovi, da bi bilo to v korist otroka (drugi odstavek).

12. S tem, ko je v obravnavani zadevi otrokova mati, ki je na dan, ko se je njen otrok rodil, privolila v njegovo posvojitev, to svojo izjavo preklicala pred iztekom enega leta, ki ga ZZZDR določa kot pogoj za posvojitev, ni bil več izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 141. člena ZZZDR (materina privolitev v posvojitev). Zato je prvostopenjski upravni organ pravilno uporabil določbo 141. člena ZZZDR kot pravno podlago za ustavitev postopka posvojitve mld. otroka. Res je, da v ZZZDR ni izrecno predviden preklic privolitve staršev otroka, ki se daje v posvojitev. Toda, to še ne pomeni, da te zakonske določbe ni mogoče uporabiti kot pravno podlago za ustavitev postopka posvojitve, če gre za preklic privolitve otrokove matere, saj s tem preklicem ni več izpolnjen pogoj, ki ga prvi odstavek 141. člena ZZZDR izrecno določa, torej privolitev roditelja, kot je to podano v obravnavani zadevi. Do tega preklica pa je prišlo še pred iztekom dveh mesecev oziroma pred iztekom enoletnega roka, ki je v drugem odstavku 141. člena ZZZDR določen kot nadaljnji pogoj za posvojitev otroka. Ker je pravica staršev, da skrbijo za vzgojo in varstvo otrok, že z Ustavo varovana pravica, je privolitev staršev v posvojitev otroka tudi po presoji Vrhovnega sodišča mogoče umakniti oziroma preklicati pred iztekom enoletnega roka od prvotno dane izjave o privolitvi v posvojitev, saj posvojitev pred pretekom enega leta od izpolnitve pogoja iz prvega odstavka 141. člena ZZZDR niti ni možna, če ne gre za izjemo po isti zakonski določbi. Za takšno izjemo pa v obravnavani zadevi ne gre. To pa je pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje. Glede na podano obrazložitev revizijski ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 13. Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.