Jedro

Tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da bi sklenila s toženko novo najemno pogodbo oziroma aneks k obstoječi pogodbi, ki bi določala novo višino najemnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke s katerim je uveljavljala od tožene stranke plačilo zneska 29.733,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.5.2005 do plačila ter 12.500,00 EUR iz naslova izgubljenega dobička z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.5.2005 dalje do plačila. Glede na zavrnjen tožbeni zahtevek je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.936,58 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Proti tej sodbi se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da toženka ničesar ne dolguje iz naslova najemnine za poslovni prostor, ki ga je tožeča stranka odkupila od prejšnjega lastnika s kupno pogodbo 29.1.2004, v kateri je v 2. členu določeno, da je površina nakupljenih prostorov 101,28 m2, tožena stranka pa je plačevala najemnino le za površino 58 m2. Neutemeljeno je sodišče zavrnilo tudi zahtevek za povrnitev stroškov iz naslova izgubljenega dobička, saj je tožeči stranki nastala škoda, ko je toženka izpraznila prostor šele 12.1.2007 namesto 6.6.2005 in v tem času tožeča stranka ni mogla poslovati v teh prostorih, neutemeljeno je tudi zavrnilo dokaze z izvedencem. Tožeča stranka predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje vsa za odločitev pomembna dejstva pravilno in natančno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, prav tako ni zagrešilo nobene uradno upoštevne procesne kršitve, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbeno sodišče zato v celoti povzema dejanske zaključke sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi in glede na pritožbene navedbe dodaja: Pritožba napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je v razlogih zaključilo, da je v najemni pogodbi med pravnim prednikom tožeče stranke in toženko dovolj določno in jasno določena višina najemnine, ki jo je toženka dolžna plačevati, ko navaja, da je v kupni pogodbi, s katero je tožeča stranka odkupila ta poslovni prostor od najemodajalca navedena površina 101,28 m2, zato bi toženka bila dolžna plačati najemnino za to površino. Sodišče prve stopnje se je s temi zatrjevanji tožeče stranke v zadostni meri ukvarjalo v postopku na prvi stopnji in je po izvedenih dokazih dovolj prepričljivo zaključilo, da je neutemeljen zahtevek tožene stranke za višjo najemnino, kot je navedena v tej najemni pogodbi. Tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da bi sklenila s toženko novo najemno pogodbo oziroma aneks k obstoječi pogodbi, ki bi določala novo višino najemnine. Svoj zahtevek na plačilo najemnine je opirala na pavšalno določbo kupne pogodbe, ki jo je sklenila z najemodajalcem in tam opredeljeno površino poslovnih prostorov, med strankama v tej pravdi pa ni bilo sporno, da teh prostorov nihče ni izmeril in tudi tožeča stranka v tem postopku ni predlagala izmere spornih poslovnih prostorov. Neutemeljena je tudi pritožbena graja zavrnitve uveljavljenega zahtevka za odškodnino na račun izgubljenega dobička, ki jo je tožeča stranka uveljavljala v višini 12.500,00 EUR. Tožeča stranka navedb o tem, da ji je ta oblika škode nastala, ker v obdobju od 6.6.2005 do 12.1.2007 ni mogla uporabljati poslovnih prostorov, ni z ničemer izkazala, saj je zgolj navedla, da bi to škodo dalo razbrati iz njenih poslovnih knjig oziroma bilance poslovanja, ki pa je ni predložila. Na drugačno odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati pritožbena navedba, da je tožeča stranka predlagala dokaz z izvedencem, ki ga sodišče prve stopnje ni izvedlo. Glede na zgolj pavšalne navedbe tožeče stranke o izgubljenem dobičku, ko tožeča stranka uveljavljane odškodnine iz tega naslova sploh ni natančno opredelila sodišču prve stopnje ni moč očitati, da ni izvedlo dokaza z izvedencem finančne stroke, ki ga je tožeča stranka v vlogi 18.4.2007 (list. št. 13) sicer predlagala zgolj pogojno ("po potrebi izvedenec finančne stroke"). Na zadnji glavni obravnavi pa se je protivila izvedbi dokaza, ki ga je vmesnem času predlagala tožena stranka s poizvedbami pri DURS in po potrebi z izvedencem finančne stroke, ker da sta prekludirana in tudi nepotrebna, ker že iz spisa izhajajo vsi pomembni podatki za razsojo.

Glede na obrazloženo je pritožba tožeče stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.