Jedro

Dolžnost sodišča v (pravdnem in) izvršilnem postopku je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). 81. člen ZPP določa izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, ki jo je zato treba razlagati ozko. To pomeni, da se ta določba uporablja zgolj v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa je, pa je primarno zakoniti zastopnik dolžan skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev. Za to namreč ni zakonske podlage. Dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, pa je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika. Zato takšen poziv sodišča tudi ne bi bil v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom s 6. 10. 2020 zavrnilo zahtevo dolžnika za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe s 4. 9. 2020. S sklepom z 13. 10. 2020 pa je zavrglo dolžnikovo pritožbo zoper sklep z 11. 9. 2020. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi zoper sklepa sodišča prve stopnje s 6. 10. 2020 in 13. 10. 2020 zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje dolžnik na Vrhovno sodišče vlaga vlogo z naslovom „Pritožba“, ki jo Vrhovno sodišče obravnava kot predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)).

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnika zastopa stečajni upravitelj A. A. Dolžnik je torej v osebnem stečaju. Kljub temu pa predmetno vlogo vlaga sam. Iz spisa ne izhaja, da bi stečajni upravitelj to vlogo odobril. 7. Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso (prvi in drugi odstavek 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP1). Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, pa je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP). Zato je z začetkom osebnega stečaja nad dolžnikom pooblastilo za zastopanje (drugi odstavek 245. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP2) pridobil stečajni upravitelj, saj na obseg stečajne mase vpliva tudi zakonita preživninska obveznost stečajnega dolžnika do upnikov3, glede katere se vodi konkretni izvršilni postopek.

8. Dolžnik je torej v tem izvršilnem postopku pravdno nesposobna oseba, ki ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Procesna dejanja, ki jih pravdno nesposobna oseba opravi sama, se namreč ne upoštevajo.4

9. Dolžnost sodišča v (pravdnem in) izvršilnem postopku je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP5 v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). 81. člen ZPP določa izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, ki jo je zato treba razlagati ozko. To pomeni, da se ta določba uporablja zgolj v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa je, pa je primarno zakoniti zastopnik dolžan skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev. Za to namreč ni zakonske podlage. Dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, pa je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika. Zato takšen poziv sodišča tudi ne bi bil v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP).

10. Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnika zastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik, Vrhovno sodišče šteje, da je ta s tem izvršilnim postopkom že seznanjen in da je imel možnost v imenu zastopane stranke vložiti predlog za dopustitev revizije, pa tega ni storil, zato Vrhovno sodišče stečajnega upravitelja ni pozivalo k odobritvi vložene vloge, ki jo je vložil pravdno nesposoben dolžnik.

11. Ko je torej sodišče opravilo svojo dolžnost, da je pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana in ima zakoniti zastopnik možnost sodelovanja v postopku, samostojna pravdna dejanja procesno nesposobne stranke ne učinkujejo. Predlog je torej vložil nekdo, ki te pravice nima, zato je nedovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (drugi v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZPP).

12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 (1) Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da:1. ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,2. brez soglasja sodišča ne more:- najeti kredita ali posojila ali dati poroštva,- odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa,- se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.(2) Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka. 2 Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom. 3 Primerjaj prvi odstavek 390. člena ZFPPIPP: Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve plačajo terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine. 4 A. Galič v: L. Ude et al, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 340. 5 (1) Če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.(2) Prav tako sodišče zahteva, kadar ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja, če je to potrebno, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, oziroma zahteva od zakonitega zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana.(3) Sodišče lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.(4) Dokler se ne odpravijo te pomanjkljivosti, se smejo opravljati samo tista pravdna dejanja, zaradi katerih bi lahko nastale za stranko škodljive posledice, če bi se odložila.(5) Če se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok, razveljavi sodišče s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; če pa so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo.