Jedro

Izpolnjene so vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 7. 1. 2021 odločilo: - da se A. A., roj. ..., stan. ..., omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka), - da se prej omenjenega zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike še najdalj do 8. 2. 2021 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po svojem odvetniku pritožuje A. A., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter ustavi postopek zadržanja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve po določbah ZDZdr1 oziroma da ga razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Uvodoma izpostavlja, kako je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo. V nadaljevanju pojasnjuje, pod katerimi pogoji je skladno z določbo 53. člena ZDZdr oseba lahko sprejeta na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve, ter omenja vsebino prvega odstavka 62. člena in prvega odstavka 65. člena ZDZdr. Ob sklicevanju na vsebino prvega odstavka 39. člena ZDZdr poudarja, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno le, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih povzema. Poudarja, da pri njem ti vsebinski pogoji niso podani, zaradi česar je njegovo zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v celoti nezakonito (oziroma vsaj nesorazmerno). Že iz samega izvedeniškega mnenja, ki ga je na naroku dne 8. 1. 2021 podal izvedenec dr. B. B., izhaja, da zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike brez njene privolitve ni nujno oziroma da ga je mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Konkretno lahko odrejeni ukrep nadomesti napotitev osebe na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda. Zato naj bi bilo odrejeno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve nedopustno, četudi bi sledili stališču izvedenca, da je takšna oblika zdravljenja zanj koristna. Izpodbijana odločitev kot taka presega pristojnosti, ki jih v tej zvezi sodišču določa ZDZdr in kot taka nesorazmerno posega v njegov pravni položaj in temeljne pravice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje (ki se je pri tem lahko oprlo na ugotovitve v postopku postavljenega sodnega izvedenca za medicino-psihiatrija B. B., dr. med., spec. nevropsihiatra2) je v izpodbijanem sklepu obrazloženo izpostavilo tiste ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč utemeljeno zaključiti, da so glede pritožnika izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr. V tem okviru je (sklicujoč se prav na ugotovitve postavljenega izvedenca) pojasnilo tudi, zakaj vzrokov in ogrožanja v konkretnem primeru ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (milejšimi ukrepi).3 Pritožnik izpostavlja, da naj bi že iz samega mnenja izvedenca, ki ga je podal na naroku dne 8. 1. 2021, izhajalo, da njegovo zdravljenje (brez privolitve) v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ni nujno in da bi bilo moč odrejeni ukrep nadomestiti z drugimi oblikami pomoči, kar pa ne drži. Izvedenec je namreč na naroku jasno poudaril (sodišče prve stopnje pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa bistvo njegovih navajanj - da gre torej za nujen in v tem trenutku z milejšimi nenadomestljiv ukrep - pravilno povzelo), da je potrebno pritožniku (ki zaradi globokega upada spoznavnih sposobnosti v okviru demence samostojnega življenja ni več sposoben) nuditi pomoč pri vseh dnevnih aktivnostih in izvajati stalni nadzor, kar naj bi se (glede na izkazano psihofizično stanje) lahko nudilo le na oddelku pod posebnim nadzorom4 (zaradi česar je predlagal, da se pritožnika na omenjeni enoti zadrži za dobo enega meseca). V nadaljevanju je res omenjal tudi napotitev na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda, a samo kot perspektivo (torej kot možnost, ki bi se lahko uresničila kasneje oziroma po poteku tega enomesečnega obdobja). Iz omenjenih razlogov neutemeljeno izzvenijo (vsi) pritožbeni očitki o nezakonitosti (nedopustnosti) in nesorazmernosti izrečenega ukrepa.5

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP6 v zvezi s 42. členom ZNP-17). Z ozirom na to, da v trenutku predmetnega pritožbenega odločanja ni razvidno, ali je bil izpodbijani sklep vročen tudi samemu A. A. oziroma ali se je slednjemu rok za vložitev pritožbe iztekel, to sodišče hkrati ni odločilo, da se sklep potrdi. Če bo slednji (tudi sam) vložil pritožbo, bo to sodišče v nadaljevanju odločalo tudi o njej, sicer pa bo učinek pravnomočnosti sklepa nastopil, ko se bo tudi njemu rok za pritožbo iztekel. Zaradi nujnosti zadeve oziroma zahteve iz 3. odstavka 67. člena ZDZdr pa je pritožbeno sodišče o pritožbi njegovega odvetnika kljub opisani situaciji nemudoma odločilo.8 1 Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami. 2 Na mnenje (izvid) slednjega, ki ga je podal na naroku dne 8. 1. 2021 (na katerem je bil prisoten tudi odvetnik pridržane osebe A. A.), pripomb ni bilo. 3 Pritožnik zaradi svojega stanja pri milejših oblikah zdravljenja (pritožba v tem oziru brez kakršnekoli dodatne konkretizacije omenja napotitev osebe na varovani oddelek socialno varstvenega - oddelka) namreč ne bi bil sposoben sodelovati. 4 Skratka izvedenec še zdaleč ni govoril le o koristnosti predlaganega (in hkrati odrejenega) ukrepa, kot je to moč razbrati iz pritožbe. 5 Češ da naj bi ta predstavljal nesorazmeren poseg v pravni položaj in temeljne pravice pritožnika. 6 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 7 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019. 8 V zvezi s tem glej (npr.) odločbe tega sodišča I Cp 1187/2019 z dne 21. 6. 2019, II Cp 283/2019 z dne 7. 2. 2019 in I Cp 2748/2016 z dne 26. 10. 2016.