Jedro

Dne 26. 4. 2016 je začela veljati novela ZFPPIPP-G, ki drugače ureja stečajno maso v postopku osebnega stečaja. Pritožnica ima prav, ko navaja, da ZFPPIPP-G nima prehodnih določb glede spremenjenega 389. člena ZFPPIPP. Vendar pa to ne pomeni, da zato spremenjena določba 389. člena ZFPPIPP za obravnavano razmerje ne velja. V skladu s 37. členom ZFPPIPP-G namreč ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. To pa pomeni, da se z dnem začetka njegove veljavnosti začne uporabljati tudi spremenjeni 389. člen.

Sklep o izterjavi stalnih prejemkov in sklep o zasegu denarnega dobroimetja sta po svoji naravi izvršilna sklepa. Na take sklepe sprememba predpisa, ki ureja njuno izvrševanje, seveda vpliva (razen kadar prehodne določbe določajo drugače), in to ne glede na dejstvo, da sta osnovna sklepa postala pravnomočna že pred novelo ZFPPIPP-G. To pa nadalje pomeni, da zaradi spremembe zakona, ki omejuje zneske, ki spadajo v stečajno maso (torej zaradi spremembe 389. člena ZFPPIPP), sprememba sklepov niti ni bila potrebna.

Stečajna dolžnica biva v Republiki Avstriji in je tam tudi zaposlena, kar pomeni, da ji je treba socialno varnost zagotoviti v Republiki Avstriji, ki pa sama ureja, kateri so potrebni zneski za preživetje stečajne dolžnice in njene družine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) ugovoru dolžnice zoper sklep z dne 7. 6. 2016 (p.d. 159) ugodilo in sklep razveljavilo in (2.) ugovora dolžnice zoper sklepa z dne 7. 6. 2016 (p.d. 158 in 160) zavrnilo.

2. Zoper 2. točko navedenega sklepa se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da je sodišče z izpodbijanim sklepom samoiniciativno poseglo v pravnomočna sklepa, za kar ni imelo pravne podlage. Novela je namreč začela veljati po pravnomočnosti sklepa o zasegu denarnega dobroimetja in sklepa o izterjavi stalnih prejemkov. Novela ZFPPIPP tudi nima prehodnih določb glede uporabe 389. člena ZFPPIPP, ki bi narekovalo kakršnokoli uskladitev. Zato sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za poseg v pravnomočni odločbi, česar ne more spremeniti niti to, da se sklepa izvršujeta daljše časovno obdobje. Ne strinja se niti s stališčem, da se glede obsega stečajne mase, torej tudi prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, uporablja pravo RS in ne pravo Republike Avstrije. Iz odločbe Višjega sodišča v Ljubljani Cst 391/2016 pa tudi izhaja ravno nasprotno - pri ugotavljanju višine minimalne plače je treba upoštevati pravo Republike Avstrije, torej je treba tudi pri omejitvah, ki jih vsebujeta sklepa o izterjavi stalnih prejemkov in sklep o zasegu denarnega dobroimetja upoštevati avstrijsko pravo, kot izhaja iz 15. točke navedene odločbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dne 26. 4. 2016 je začela veljati novela ZFPPIPP-G, ki drugače ureja stečajno maso v postopku osebnega stečaja. Pritožnica ima prav, ko navaja, da ZFPPIPP-G nima prehodnih določb glede spremenjenega 389. člena ZFPPIPP. Vendar pa to ne pomeni, da zato spremenjena določba 389. člena ZFPPIPP za obravnavano razmerje ne velja. V skladu s 37. členom ZFPPIPP-G namreč ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. To pa pomeni, da se z dnem začetka njegove veljavnosti začne uporabljati tudi spremenjeni 389. člen.

5. Sodišče prve stopnje ima prav, ko navaja, da tako sklep o izterjavi stalnih prejemkov kot tudi sklep o zasegu denarnega dobroimetja predstavljata sklepa, ki se izvršujeta, vse dokler nista zaseg oziroma izterjava ustavljena. To je imenovalo kot permanentno izvrševanje. Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da to ne pomeni, da se bosta sklepa za vedno izvrševala, temveč je izvrševanje omejeno glede na odpust obveznosti oziroma na končanje postopka osebnega stečaja, če do odpusta ne bo prišlo. Pritožbene navedbe v tej smeri tako niso utemeljene.

6. Sklep o izterjavi stalnih prejemkov in sklep o zasegu denarnega dobroimetja sta po svoji naravi izvršilna sklepa. Na take sklepe sprememba predpisa, ki ureja njuno izvrševanje, seveda vpliva (razen kadar prehodne določbe določajo drugače), in to ne glede na dejstvo, da sta osnovna sklepa postala pravnomočna že pred novelo ZFPPIPP-G. To pa nadalje pomeni, da zaradi spremembe zakona, ki omejuje zneske, ki spadajo v stečajno maso (torej zaradi spremembe 389. člena ZFPPIPP), sprememba sklepov niti ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje očitno meni, da je tak ureditveni sklep potreben, zato ga je tudi izdalo. S tem pa v ničemer ni poseglo v institut pravnomočnosti. Povedano drugače: zaradi navedene spremembe zakona izdaja izpodbijanega sklepa sicer ni bila potrebna, saj bi se morala sklepa izvrševati v skladu s spremenjeno zakonsko določbo, vendar pa samo zaradi tega sklepa še nista napačna. Nalaganje nepotrebnega dela namreč ne pomeni nobene od kršitev 339. člena ZPP, katerega pravila se smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP.

7. Katero pravo se v obravnavani zadevi porablja, je višje sodišče pojasnilo že v sklepu Cst 391/2016 z dne 10. 6. 2016. V tej zadevi se višjemu sodišču sicer ni treba (ponovno) ukvarjati s tem, saj to za odločitev niti ni bistveno. Kljub temu pa opozarja, da Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti, ki zavezuje tudi Rebubliko Avstrijo, določa kot pravo, ki se uporablja, pravo države, v kateri so bili uvedeni postopki, kar med drugim velja tudi za premoženje, ki je sestavni del mase, in obravnavanje premoženja, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopkov v primeru insolventnosti (člen 4, 2. odstavek točka (b)). Za obseg stečajne mase je torej merodajno pravo Republike Slovenije. Omejitve zneska prejemkov so določene kot tisti zneski, ki osebi, ki je v postopku osebnega stečaja, omogoča osnovno preživetje (primerjaj 102. člen ZIZ, ki se uporablja za omejitev zneska prejemkov glede na 3. odstavek 389. člena ZFPPIPP), torej stečajnemu dolžniku zagotavlja socialno varnost. Stečajna dolžnica biva v Republiki Avstriji in je tam tudi zaposlena, kar pomeni, da ji je treba socialno varnost zagotoviti v Republiki Avstriji, ki pa sama ureja, kateri so potrebni zneski za preživetje stečajne dolžnice in njene družine.

8. Pritožba tako ni utemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Višje sodišče pa še opozarja, da postopek osebnega stečaja teče že več kot dve leti. Za njegovo učinkovito izvedbo pa je, ker gre za postopek z mednarodnim elementom, potrebno nemudoma izpeljati postopke po zgoraj navedeni Uredbi v zvezi s priznanjem postopka v skladu s poglavjem II navedene Uredbe. Postopek osebnega stečaja takega odlašanja ne bi smel trpeti, vsekakor pa bi bili z izvedbo predpisanih postopkov priznanja odstranjeni tudi že vsi dvomi in pomisleki o pravu, ki se uporablja, in o pravilnem izpolnjevanju dolžničinih obveznosti (ki so že vplivali tudi v postopku odločanja o ugovoru proti odpustu obveznosti).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.