Jedro

Ker je tožnica ena izmed toženih strank v pravdnem postopku, tožene stranke pa so predlagale izvedbo dokaza in so zato posledično dolžne založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, je organ za BPP imel podlago za takšno odločitev, torej, da tožnico oprosti plačila teh stroškov v deležu plačila, ki nanjo odpade. Kot ena izmed toženih strank v tem pravdnem postopku in torej kot sospornica je tožnica namreč odgovorna za povrnitev stroškov le v svojem deležu, pri čemer pa njen delež še ni znan, ker postopek še ni končan.

BPP ji je bila v obliki oprostitev plačila stroškov enega sodnega izvedenca (26. člen ZBPP) odobrena v obsegu njene obveznosti do plačila teh stroškov. Tožnica namreč ne more zaprositi za dodelitev BPP tudi za stroške, ki ji niso (bili) naloženi v plačilo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju organ za BPP) ugodil tožničini prošnji in ji dodelil redno brezplačno pravno pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov enega sodnega izvedenca gradbene stroke v deležu plačila, ki odpade nanjo po sklepu o založitvi predujma, v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, I P 1588/2014, od vključno dne 7. 6. 2019 dalje. V obrazložitvi je organ najprej ugotovil, da tožnica izpolnjuje dohodkovni cenzus iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kot tudi, da zadeva izpolnjuje pogoj iz 24. člena ZBPP. Povzel je še 28., 11. in 9. člen ZBPP ter opozoril tožnico, da je po šestem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, za kar naj zaprosi sodišče, ki vodi postopek.

2. Tožnica je vložila tožbo iz razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Predlagala je, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da se iz izreka odločbe črta besedilo: ''v deležu plačila, ki odpade nanjo po sklepu o založitvi predujma'', v ostalem pa naj ostane nespremenjen, zgolj podredno pa predlagala, da sodišče odločbo odpravi ter vrne organu v ponovno odločanje, v obeh primerih naj sodišče toženki naloži povrnitev njenih stroškov postopka. Navedla je, da iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, I P 1588/2014 z dne 3. 6. 2019, ki je bil priložen k prošnji tožnice, izhaja, da se ''toženi stranki naloži, da v roku....založi 600,00 EUR kot predujem za …..''. Kot je razvidno iz sklepa, se ta ne omejuje na plačilo določenega deleža tega zneska ali točno določenega zneska v breme določene stranke. Odločba nima nikakršne podlage za to odločitev, saj sklep ne določa nobenih deležev oziroma ne porazdeljuje bremena plačila med pravdne stranke. Omejitev kritja BPP je iz tega razloga povsem arbitrarna, hkrati pa ostaja nepojasnjena, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Tudi sicer pa ni pravne podlage za omejitev pravice (do deleža, ki je manjši od 1/1) do BPP v zakonu ali podzakonskem predpisu. Tožnica pogoje za BPP namreč izpolnjuje v celoti, zato taka omejitev predstavlja omejitev njene pravice do dokazovanja, pravice do sodnega varstva in kršitev načela enakosti pred zakonom. Iz sklepa namreč izhaja, da če predujem (v celoti) ne bo plačan, sodišče dokaza ne bo izvedlo, torej če bo BPP omejena do deleža, se dokaz ne bo izvedel. Tožnica je še zaprosila za oprostitev plačila sodne takse.

3. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da je izpodbijano odločbo možno preizkusiti, še zlasti v povezavi s sklepom, I P 1558/2014 z dne 3. 6. 2019. Sporna formulacija v ničemer ne poslabša pravnega položaja tožnice in gre le za to, da je zato bolj jasna. Če bi pravdno sodišče želelo izplačati predujem v breme le tožnice, bi to lahko storilo, saj bi s tem ipso facto odločilo, da znaša delež plačila, ki odpade na tožnico 100 %, lahko pa bi odločilo, da manj. Pravni učinek odločbe je enak, četudi ne bi bilo tega dodatka. Ker je bilo tožničini prošnji v celoti ugodeno, tožnica po mnenju toženke niti nima pravnega interesa za izpodbijanje odločbe. Predlagala je zavrženje oziroma zavrnitev tožbe.

4. V pripravljalni vlogi je tožnica še dodala, da vztraja pri jasnosti izreka odločbe, zato ima pravni interes za tožbo. Če toženka meni, da je sporno besedilo odvečno, predlaga, da sodišče izda sodbo, kot predlagano oziroma naj toženka sama izda ustrezno odločbo.

5. Uvodoma sodišče sodi, da ima tožnica pravni interes za tožbo, ker je z izpodbijano odločbo (2. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1) odločeno o njeni pravici, ki temelji na materialnopravnem predpisu (ZBPP). Pogoji za vsebinsko odločanje o tožbi so v tem primeru torej podani.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V tem sporu je predmet presoje odločba organa za BPP, s katero je organ tožnici odobril prošnjo za redno BPP v obliki oprostitve plačila stroškov enega sodnega izvedenca gradbene stroke v deležu plačila, ki odpade nanjo po sklepu o založitvi predujma, v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, I P 1588/2014, od vključno dne 7. 6. 2019 dalje.

8. Tožnica ugovarja odločitvi v delu izreka ''v deležu plačila, ki odpade nanjo po sklepu o založitvi predujma'', ker meni, da organ za to ni imel podlage v sklepu, I P 1588/2014, kot tudi, da je s tem omejena njena pravica do BPP, posledično do dokazovanja, sodnega varstva in načela enakosti glede na posledico neizvedbe dokaza v primeru neplačila.

9. Sodišče sodi, da je bila odločitev organa pravilna iz naslednjih razlogov: Iz podatkov upravnih spisov, natančneje sklepa, I P 1588/2014 z dne 3. 6. 2019, na katerega se je oprl organ pri svoji odločitvi in ki ga je tožnica tudi priložila k tožbi, izhaja, so v pravdni zadevi kot tožene stranke navedene štiri fizične osebe, med njimi tudi tožnica. S tem sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani naložilo toženi stranki (kot predlagateljici dokaza) založitev zneska v višini 600,00 EUR v roku 8 dni kot predujem za pridobitev dodatnega oziroma novega izvedenskega mnenja gradbene stroke, sicer sodišče dodatnega oziroma novega dokaza z izvedencem ne bo izvedlo, in predložitev dokaza o plačilu sodišču. 10. Ker je tožnica ena izmed toženih strank v pravdnem postopku, tožene stranke pa so predlagale izvedbo dokaza in so zato posledično dolžne založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza (153. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), je tudi po oceni sodišča organ za BPP imel podlago za takšno odločitev, torej, da tožnico oprosti plačila teh stroškov v deležu plačila, ki nanjo odpade. Kot ena izmed toženih strank v tem pravdnem postopku in torej kot sospornica (191. člen ZPP) je tožnica namreč odgovorna za povrnitev stroškov le v svojem deležu (161. člen ZPP), pri čemer pa njen delež še ni znan, ker postopek še ni končan.

11. Zato tudi ni mogoče trditi, da je bila s takim načinom odločitve omejena tožničina pravica do BPP (in pravica do dokazovanja, sodnega varstva ter kršitev načela enakosti), saj ji je bila BPP v obliki oprostitev plačila stroškov enega sodnega izvedenca (26. člen ZBPP) odobrena v obsegu njene obveznosti do plačila teh stroškov. Tožnica namreč ne more zaprositi za dodelitev BPP tudi za stroške, ki ji niso (bili) naloženi v plačilo (torej poleg deleža, ki odpade nanjo, še npr. za oprostitev plačila stroškov, ki odpadejo na druge stranke v postopku), saj je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva tiste osebe, ki za BPP zaprosi in zanjo tudi izpolnjuje pogoje (1. člen ZBPP), to pa je v tem primeru tožnica. Nenazadnje to potrjuje tudi dejstvo, da je bilo tožničini prošnji v celoti ugodeno, kot to izhaja iz izreka odločbe.

12. Ob takšni formulaciji izreka izpodbijane odločbe in izdani napotnici se tožničin pravni položaj v zvezi z dodeljeno BPP tudi ne bo v ničemer poslabšal, ko bo pravdno sodišče odločilo o zadevi in - posledično glede na rezultat postopka - odločilo tudi o povrnitvi stroškov postopka, torej tudi o deležu plačila, ki bo (eventualno) odpadel na tožnico in kar bo lahko od 0 do 100 % teh stroškov.

13. Tožnica še ugovarja, da je odločitev organa arbitrarna in nepojasnjena, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče tožnici najprej pojasnjuje, da pristojni organ za BPP na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače. ZUP v 7. točki drugega odstavka 237. člena določa bistveno kršitev pravil postopka, če se odločbe ne da preizkusiti, vendar sodišče sodi (in kot je to razvidno tudi iz obrazložitve zgoraj), da je izpodbijana odločba obrazložena v zadostni meri in dovolj izčrpno, da jo je mogoče preizkusiti, zato sodišče tudi ta ugovor tožnice zavrača kot neutemeljenega.

14. Glede na povedano je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena in, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji, brez oprave glavne obravnave, ker tožnica njene oprave in izvedbe dokazov ni predlagala in ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (da je tožnica zaprosila za oprostitev plačila stroškov enega sodnega izvedenca gradbene stroke po sklepu, I P 1588/2014), med tožnico in toženko ni bilo sporno, temveč je bilo sporno vprašanje uporabe materialnega prava (ZBPP in ZUP) (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

16. Odločitev o zavrnitvi stroškov postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

17. Sodišče tožnici še pojasnjuje, da so stranke v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči oproščene plačila sodnih taks po samem zakonu (10. člen Zakona o sodnih taksah), zato o njeni prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo.