Jedro

Glede na določbe Zakona o računovodstvu in upoštevaje takrat veljavni sistem fakturirane realizacije, bi neizterljivost terjatve lahko predstavljala obnovitveni razlog, vendar bi bila izkazana le s sklepom sodišča o neizterljivosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 1185/97-9 z dne 23.4.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožnice proti odločbi tožene stranke z dne 3.4.1997. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep Republiške uprave za javne prihodke, Izpostave K. z dne 18.4.1996, s katerim je bil zavržen predlog tožnice za obnovo postopka odmere davka od dohodka iz dejavnosti za leto 1994, ki je bil ugotovljen z odločbo z dne 30.8.1995. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje, med drugim navaja, da je tožnica uveljavljala obnovitveni razlog po 1. točki 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Po tej točki se postopek obnovi, če se zve za nova dejstva, ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku. Kadar organ odloča o predlogu stranke za obnovo postopka, mora najprej ugotoviti, ali obstojajo temeljni pogoji za obnovo postopka: pravočasnost predloga, da ga je vložila upravičena oseba in da je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Če organ ugotovi, da kateri od temeljnih pogojev ni izpolnjen, predlog s sklepom zavrže. V obravnavanem primeru navedbe tožnice, s priloženimi listinami, niso obnovitveni razlog po 1. točki 249. člena ZUP, saj uveljavljani obnovitveni razlog ni verjetno izkazan. Tožnica namreč v vlogi za obnovo postopka z dne 5.2.1996 ni predložila dokumentov, iz katerih bi izhajala nova dejstva, ki bi lahko sama zase ali v zvezi z že izvedenimi uporabljenimi dokazi pripeljala do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva uporabljena že v prejšnjem postopku. Izpis iz sodnega registra za podjetje F. d.o.o. K., izpisek iz matične knjige umrlih in seznam neplačanih faktur za leto 1994, ki je bil priložen že v napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1994, niso dokazi, ki bi predstavljali obnovitveni razlog. Terjatev lahko namreč davčni organ odpiše v celoti le, ko za posamezne terjatve prejme sklep sodišča, da v postopku sodne izterjave ni vnovčljiva. Takega sklepa tožeča stranka k predlogu za obnovo postopka, tudi po naknadnem zaprosilu, ni predložila.

Tožnica v pritožbi in v njeni dopolnitvi vztraja pri svojih dosedanjih navedbah o neizterljivosti svojih terjatev. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča, tožnica niti s sklicevanjem na verjetnost neizterjave zneska, ki je bil podlaga dokončne odločbe o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti, niti s predloženimi listinami (ki jih navaja sodba sodišča prve stopnje), ni izkazala, da je verjetno izkazan obnovitveni razlog po 1. točki 1. odstavka 249. člena ZUP, kot sta vlogo tožnice z dne 5.2.1996 opredelila in obravnavala oba upravna organa. Glede na določbo 9. odstavka 71. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 3/90, 42/90 in 61/90 ter Uradni list RS, št. 42/90), ki je veljal v času odločanja, so izredni odhodki tudi odpisi neizterjanih terjatev. Glede na takrat veljavni sistem fakturirane realizacije, bi neizterljivost terjatve lahko predstavljala obnovitveni razlog, vendar le v primeru izkazane neizterljivosti. Neizterljivost pa je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, možno v konkretnem primeru izkazovati le na način, kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje.

Obnovitveni razlog zato ni podan. Oba organa in sodišče prve stopnje so zato (upoštevaje določbo 2. odstavka 256. člena ZUP, ki predvideva zavrženje predloga tudi v primeru, ko okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana), pravilno odločili. Pritožbeni ugovori, v katerih tožnica samo ponavlja zatrjevano neizterljivost, zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.