Jedro

V skladu s tretjim odstavkom 83. člena DZ v postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka tega člena (tj. uveljavljal, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice). Po stališču pravne teorije je DZ uzakonil pravno domnevo, da stečajni upravitelj šteje, da je zakonec prijavil izločitveno pravico v višini polovičnega solastninskega deleža. Vendar po prepričanju pritožbenega sodišča določba 83. člena DZ v okoliščinah konkretnega primera ni uporabljiva. Upraviteljica je namreč prijavljeno izločitveno pravico prerekala, ker po njeni oceni nepremičnine glede na datum nakupa in datum sklenitve zakonske zveze ne predstavljajo skupnega premoženja stečajnega dolžnika in izločitvene upnice, ampak predstavljajo (pred sklenitvijo zakonske zveze pridobljeno) posebno premoženje stečajnega dolžnika, ki je tudi zemljiškoknjižni lastnik teh nepremičnin. Morebitna vlaganja v posebno premoženje dolžnika pa po SPZ tudi ne dajejo podlage za pridobitev solastninske pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor izločitvene upnice A. A. proti sklepu opr. št. St 000/2019 o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 10. 5. 2023 in omenjeni sklep potrdilo.

2. Upnica A. A. vlaga zoper sklep pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi oziroma zavrne predlog upravitelja za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je v 83. členu Družinskega zakonika (DZ) uzakonjena pravna domneva, da je zakonec prijavil izločitveno pravico na skupnem premoženju v višini polovičnega solastninskega deleža. Upraviteljica bi zato morala izločitveno pravico upnice vnesti v osnovni seznam preizkušenih terjatev, saj je vedela za zakonsko skupnost strank. Na podlagi tretjega odstavka 83. člena DZ mora stečajni upravitelj polovični delež nepremičnine določiti v korist zakonca stečajnega dolžnika. Po mnenju pritožnice so bile zato v predmetnem postopku kršene pravice izločitvene upnice, gre za poseg v zasebno lastnino in dejansko za razlastitev na podlagi fikcije, kršen naj bi bil tudi 6. člen Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic (EKČP). O vsem navedenem se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo, obenem je tudi napačno uporabilo materialno pravo.

3. Upravitelj v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da so bile nepremičnine parcela *131 do celote 1/1, parcela 355/1 do celote 1/1, parcela 355/2 do celote 1/1 in parcela 355/3 do celote 1/1, vse k.o. ..., prodane na (peti) javni dražbi dne 10. 1. 2023 za kupnino 37.000,00 EUR. Javna dražba je bila razpisana na podlagi pravnomočnega sklepa St 000/2019 o prodaji z dne 7. 4. 2022. Upraviteljica je s kupcem dne 13. 1. 2023 sklenila prodajno pogodbo, kupec pa je v celoti poravnal kupnino dne 28. 2. 2023. Ker je bila ocenjena vrednost nepremičnin, ki so bile predmet prodaje, nižja od 100.000,00 EUR, soglasje sodišča k prodajni pogodbi v skladu s šestim odstavkom 341. člena ZFPPIPP ni potrebno. Prvostopenjsko sodišče je po ugotovitvi, da je bila prodajna pogodba sklenjena na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, kupnina pa v celoti plačana, presodilo, da so v skladu z drugim odstavkom 342. člena ZFPPIPP izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Pri tem je upoštevalo določbo 299. člena ZFPPIPP, po kateri v primeru iz četrtega odstavka tega člena (če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, tj. tri mesece po objavi oklica o začetku postopka), upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.

6. Prvostopenjsko sodišče ni sledilo izvajanjem upnice, da ni bila seznanjena s prodajo nepremičnin, saj upnica ne zanika, da je bila seznanjena z začetkom postopka osebnega stečaja njenega zakonskega parterja (ki je bil uveden že v letu 2019), znano pa je, da je glavni cilj postopka osebnega stečaja kot generalne izvršbe nad premoženjem insolventnega dolžnika unovčenje vsega njegovega premoženja zaradi poplačila upnikov. V skladu s četrtim odstavkom 122. člena ZFPPIPP velja neizpodbojna domneva, da je bila z vsebino objavljenih pisanj (torej tudi sklepa o prodaji) v roku 8 dni po objavi seznanjena tudi izločitvena upnica.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z navedenimi razlogi prvostopenjskega sodišča. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sklep o prodaji pravnomočen že od 12. 5. 2022. V zvezi z navedbami, da dolžnik ni imel možnosti uporabe računalnika in dostopa do omrežja, pritožbeno sodišče sicer zastopa stališče, da je treba sklep o prodaji, v katerem je dolžniku naložena izpraznitev nepremičnine in njena izročitev upravitelju, sicer vročiti dolžniku osebno. Vendar je iz podatkov v spisu razvidno, da je bil dolžnik nedvomno seznanjen s sklepom o prodaji, saj je dne 3. 3. 2023 (PD 121) po svojem pooblaščencu vložil predlog za odlog izpraznitve nepremičnine, kateremu je sodišče s sklepom z dne 21. 3. 2023 ugodilo in mu dovolilo bivanje v nepremičnini za obdobje šest mesecev od izdaje tega sklepa (PD 127).

8. Pritožbeno ni sporno, da upnica izločitvene pravice ni uveljavljala pravočasno, to je v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka z dne 19. 3.2021. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je prijavo izločitvene pravice vložila šele 1. 3. 2023 (PD 120), tj. po sklenitvi prodajne pogodbe za nepremičnino in plačilu kupnine.

9. V skladu s tretjim odstavkom 83. člena DZ v postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka tega člena (tj. uveljavljal, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice). Po stališču pravne teorije je DZ uzakonil pravno domnevo, da stečajni upravitelj šteje, da je zakonec prijavil izločitveno pravico v višini polovičnega solastninskega deleža.1 Vendar po prepričanju pritožbenega sodišča določba 83. člena DZ v okoliščinah konkretnega primera ni uporabljiva. Upraviteljica je namreč prijavljeno izločitveno pravico prerekala, ker po njeni oceni nepremičnine glede na datum nakupa in datum sklenitve zakonske zveze ne predstavljajo skupnega premoženja stečajnega dolžnika in izločitvene upnice, ampak predstavljajo (pred sklenitvijo zakonske zveze pridobljeno) posebno premoženje stečajnega dolžnika, ki je tudi zemljiškoknjižni lastnik teh nepremičnin.2 Morebitna vlaganja v posebno premoženje dolžnika pa po SPZ tudi ne dajejo podlage za pridobitev solastninske pravice.

10. Na podlagi 67. člena DZ spadajo v skupno premoženje zakoncev premoženjske pravice, pridobljeno z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Upnica ni izrecno navedla, da so bile predmetne nepremičnine pridobljene med trajanjem zakonske zveze, pač pa v ekonomski skupnosti upnice in stečajnega dolžnika, tj. pred sklenitvijo zakonske zveze v zunajzakonski skupnosti. V skladu s 4. členom DZ ima zunajzakonska skupnost v razmerju med osebama, ki nista sklenila zakonske zveze in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveze med njima neveljavna, enake pravne posledice po tem zakoniku, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo; na drugih pravnih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa. ZFPPIPP nima nobenih posebnih določb glede zunajzakonske skupnosti. Po presoji pritožbenega sodišča je bilo glede na navedeno v postopku osebnega stečaja na upnici trditveno in dokazno breme glede obstoja zunajzakonske skupnosti pred sklenitvijo zakonske zveze med upnico in stečajnim dolžnikom, kot tudi glede obstoja skupnega premoženja zakoncev na predmetnih nepremičninah. Vendar upnica nič od navedenega ni pravočasno zatrjevala niti dokazala in tako ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Glede na navedeno je upravitelj upravičeno sklepal, da nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja, pač pa posebno premoženje stečajnega dolžnika. Upnica je navedbe o obstoju zunajzakonske skupnosti in o obstoju skupnega premoženja že pred sklenitvijo zakonske zveze podala šele v prijavi izločitvene pravice, to je po tem, ko je bila nepremičnina že prodana in kupnina plačana, zato tega ob izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni mogoče več upoštevati.

11. Upravitelj pravilno opozarja, da upnica ne le, da ni prijavila izločitvene pravice v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja, ampak tudi ni uveljavila pravnih sredstev v postopku preizkusa terjatev, čeprav bi jih lahko, če je ocenila, da upraviteljica njene izločitvene pravice ni upoštevala v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev. V skladu z 62. členom v zvezi s 303. členom ZFPPIPP lahko vloži upnik ugovor, če njegova terjatev oz. izločitvena pravica ni vsebovana v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev ali so pri njej navedeni nepravilni podatki. Če te pravice upnik ne uveljavi, nosi zase neugodne posledice, ki jih predpisuje zakon.3

12. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

13. V skladu s 129. členom ZFPPIPP mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Prim. dr. Sara Ahlin Doljak, Uporaba 83. člena Družinskega zakonika (določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju) v stečajni praksi, Revija Odvetnik, št. 100/2021. 2 Prim. tudi VSL sklep Cst 177/2022. 3 Prim. tudi VSL sklep Cst 533/2014 in VSM sklep II Ips 673/2021, ki obravnavata primerljivo situacijo.