Jedro

ZVis je sicer določil pravico do sodnega varstva v upravnem sporu zoper odločbo, izdano v postopku za izvolitev v naziv (oziroma v postopku za odvzem naziva, 59. člen ZVis), vendar ta glede na naravo odločitve ni namenjena možnosti sodnega uveljavljanja izpolnjevanja vsebinskih meril pridobitve naziva, temveč varstvu procesnih pravic kandidata v postopku odločanja o njegovi prošnji za izvolitev v naziv.

Glede na vsebino, ki je lahko predmet sodnega preizkusa, mora odločba v postopku habilitacije vsebovati obrazložitev o tem, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen in to tako, da je mogoč preizkus, ali je postopek tekel v predpisanih okvirjih.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Povzetek odločbe Senata Univerze v Ljubljani, Fakultete F., številka 062-1/2019-1 z dne 15. 1. 2019_

1. Senat Fakultete F. Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Senat UL ...) je na podlagi 56. člena Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju: ZVis), 207. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), 211. člena v zvezi z 200. členom Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Statut UL), Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani (sprejeta na seji Senata UL dne 25. 10. 2011 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Merila) in na podlagi glasovanja o sklepu št. 8.1., opravljenem na dopisni seji Senata UL ... 7. 1. 2019, po predhodno opravljeni javni razpravi na Senatu UL ... dne 19. 12. 2018, v ponovnem postopku za ponovno izvolitev v naziv "docentke" za področje ..., začetem na prošnjo tožnice z dne 12. 2. 2013 z izpodbijano odločbo odločil, da se tožnica ne izvoli ponovno v naziv docentke za področje ... Senat UL ... je še ugotovil, da posebni stroški v postopku niso nastali.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe za ta upravni spor bistveno izhaja, da je tožnica 12. 2. 2013 vložila vlogo za ponovno (tretjo) izvolitev v naziv docentka za področje ... pri UL ... (v nadaljevanju Vloga 12-2-13), ki jo je pravočasno dopolnila. Senat UL ... je 5. 11. 2014 imenoval poročevalce o strokovni usposobljenosti kandidatke za ponovno (tretjo) izvolitev tožnice v naziv docentke za področje ... (A. A., B. B., in C. C.) in jim določil 2-mesečni rok za izdelavo mnenja. Zaradi obvestila poročevalke C. C. o odklonitvi sodelovanja v habilitacijskem postopku in podaje ocene strokovne usposobljenosti tožnice, je Senat UL ... na seji dne 10. 12. 2014 imenoval nadomestnega poročevalca, in sicer Č. Č. in mu določil 2- mesečni rok za izdelavo mnenja o strokovni usposobljenosti kandidatke. Senat UL ... je na seji dne 5. 11. 2014 sprejel sklep, da mora ŠS UL ... mnenje o pedagoškem delu tožnice izdelati v 3-mesečnem roku od prejema poziva. ŠS UL ... je 5. 1. 2015 poslal mnenje o pedagoškem delu tožnice v postopku za izvolitev v naziv docentke za področje ... z dne 11. 12. 2014 (v nadaljevanju Mnenje ŠS UL ... 11-12-14).

3. Iz obrazložitve izhaja, da je Senat UL ... na 17. redni seji dne 4. 3. 2015 obravnaval Vlogo 12-2-13 in dopolnitev, ocene poročevalcev A. A., Č. Č. in B. B. ter študentsko Mnenje ŠS UL ... 11-12-14, vključno s študentskimi anketami. Na seji je bilo ugotovljeno, da tožnica izpolnjuje splošne pogoje za izvolitev v naziv, posebne pogoje za izvolitev v naziv docent oz. pogoje za ponovno izvolitev v naziv docent, da ima izkazan ustrezen znanstveni naslov (doktor znanosti), izkazano usposobljenost za strokovno delo, pozitivne ocene vseh poročevalcev o strokovni usposobljenosti in pedagoškem delu ter aktivno znanje enega svetovnega jezika. Senat UL ... je hkrati ugotovil, da je ŠS UL ... glede tožničine pedagoške usposobljenosti podal negativno mnenje. Po opravljeni razpravi na redni seji dne 4. 3. 2015 o kandidatkini vlogi in celotnem gradivu za imenovanje v naziv, so v skladu z 52. členom Pravil UL ... z dne 10. 12. 2014 člani Senata UL ... o predlogu za kandidatkino izvolitev v naziv odločali na dopisni seji. Glasovnice je oddalo 24 članov senata, od katerih so bile 3 glasovnice neveljavne, 3 člani so glasovali za ponovno imenovanje, 18 članov pa je glasovalo proti. Na tej podlagi je predsednik Senata UL ... 24. 4. 2015 izdal odločbo, št. 278-2015 (v nadaljevanju Odločba 24-4-15), s katero je bilo odločeno, da se tožnica ne izvoli ponovno v naziv docentke za področje ... Zoper Odločbo 24-2-15 je tožnica vložila pritožbo, ki jo je Rektor UL z odločbo št. 104-224/2015 z dne 29. 12. 2015 kot neutemeljeno zavrnil. 4. Odločba 24-4-15 je bila na podlagi sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče RS) s sodbo I U 144/2016-18 z dne 17. 10. 2018 odpravljena ter zadeva vrnjena Senatu UL ... v ponoven postopek. Sodišče je Senatu UL ... naložilo, da mora tožnico pred odločitvijo o imenovanju v naziv pozvati, da se opredeli do Mnenja ŠS UL ... 11-12-14 in ugotovilo, da se drugostopenjski organ do večine pritožbenih navedb, ki so se nanašale na Mnenje ŠS UL ... 11-12-14, ni opredelil. 5. V ponovnem postopku je predsednik Senata UL ..., z dopisom z dne 19. 11. 2018, tožnici osebno in tudi njeni pooblaščenki odvetnici D. D. poslal Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 in jo pozval, da se do njega opredeli v roku 8 dni od dneva prejema. Pooblaščenka tožnice je v odgovoru navedla, da se je tožnica o Mnenju ŠS UL ... 11-12-14 že izjasnila v pripravljalni vlogi v upravnem sporu I U 144/2016 z dne 22. 3. 2016. Navedla je, da je za Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 izvedela šele iz odgovora na tožbo v navedenem upravnem sporu, zaradi česar meni, da je nastalo pozneje za potrebe postopka in ni bilo sprejeto v skladu s pravili. Navedla je, da je ob Pozivu za izjasnitev z dne 14. 9. 2015 UL ... priložila le negativno mnenje ŠS UL ... z dne 23. 4. 2014, potem pa naj bi se pojavilo Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 z malo razširjeno vsebino kot mnenje ŠS UL ... z dne 23. 4. 2014. Tožnica je še navedla, da je navaja, da je v zapisniku seje ŠS UL ... z dne 11. 12. 2014 zgolj navedeno, da je ŠS na seji obravnaval: pisne izjave (pritožbe) študentov, rezultate študentskih anket iz obdobja od zadnje izvolitve do dneva seje, preteklo izdano negativno mnenje ŠS, ustno izrečena mnenja predstavnikov letnikov, ki jih je pedagog učil v preteklem obdobju ter da se je na podlagi gradiva ŠS seznanil z mnenjem študentov. Tožnica je navedla, da sklep, sprejet na seji dne 11. 12. 2014, vsebuje zgolj pavšalne navedbe in ne navaja nobenih dokumentov, zbranih v predmetnem postopku, prav tako pa ne določa nobenih kriterijev za sprejem takšnega mnenja. Tožnica je še navedla, da v Mnenju ŠS UL ... 11-12-14 ni navedenih nobenih konkretnih dokazil (dokumentov) in kriterijev, na podlagi katerih naj bi ŠS UL ... sprejel negativno mnenje za izvolitev, prav tako pa naj bi to predstavljalo le obrazložitev negativnega mnenja iz leta 2011, ki se je nanašalo na izvolitev kandidatke v naziv izredne profesorice. Opozorila je, da ni naveden vzorec, na podlagi katerega je bilo mnenje oblikovano, da mnenje ne navaja nobenih konkretnih listin ali anket, katere naj bi analizirali in na podlagi analize dobili neke rezultate, ki naj bi bili pod povprečjem. Meni, da ankete niso bile izvajane v skladu s pozitivno zakonodajo (tj. Merili in Pravilnikom o študentski anketi), mnenje ne vsebuje nobene opredelitve glede vsebine anket, prav tako pa tudi ni razvidno, kdaj so bile ankete izvajane. Tožnica je navedla, da meni, da ankete sploh niso mogle biti merilo za ugotavljanje njene usposobljenosti, Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 pa po njeni oceni predstavlja neverodostojen dokument. 6. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je v ponovnem postopku Senat UL ... na 13. redni seji dne 19. 12. 2018 seznanil s celotnim gradivom, tj. Vlogo 12-2-13, dopolnjeno dne 20. 10. 2014; oceno treh poročevalcev o strokovni usposobljenosti kandidatke z dne 4. 12. 2014, 24. 1. 2015 in 1. 2. 2015; Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 z vključenimi anketami o pedagoškem delu kandidatke; odločbo dekana UL ... kot predsednika Senata UL ..., št. 278-2015 z dne 24. 4. 2015; pritožbo kandidatke proti odločbi Senata UL ..., št. 278-2015 z 24. 4. 2015 na Senat UL z dne 20. 5. 2015; odločbo rektorja UL, št. 104-224/2015 z dne 29. 12. 2015; sodbo Upravnega sodišča RS I U 144/2016-18 z dne 17. 10. 2018; dopisom naslovljenim na kandidatko kot posredovanje Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 in poziv za izjasnitev z dne 19. 11. 2018; odgovorom tožnice z dne 19. 11. 2018, ki ga je UL ... prejela 30. 11. 2018; pripravljalno vlogo tožnice v upravnem sporu I U 144/2016 z dne 22. 3. 2016 in pošteval enako gradivo, kot ga je Senat UL ... obravnaval že v letu 2015 in tudi habilitacijska Merila, ki so veljala v letu 2013. 7. Senat UL ... je na seji dne 19. 12. 2018 ugotovil, da ni dvoma, da je bila tožnica strokovnjakinja na svojem delovnem področju, da je aktivno sodelovala pri znanstvenih in strokovnih projektih ter aktivno objavljala znanstvena in strokovna dela. Na seji je bilo pojasnjeno, da so se negativna mnenja ŠS UL ... pri tožnici pojavljala pri vseh njenih izvolitvah na UL ... od leta 1999 naprej, tj. tako v naziv asistentke kot visokošolske učiteljice, razen ob ponovni izvolitvi v naziv docentke leta 2007. Negativna mnenja ŠS UL ... so bila tako podana že 19. 10. 1999, 20. 4. 2000, v letu 2002 je bil na predlog HK UL izveden postopek mediacije v postopku za izvolitev v naziv docentke, prav tako je bil izveden postopek mediacije konec leta 2012 v postopku za izvolitev kandidatke v naziv izredne profesorice. V zadnjem postopku mediacije leta 2013 je bilo pridobljeno tudi mnenje ŠS E. fakultete UL, kjer je kandidatka poučevala. Mnenja ŠS so bila podobna: nedostopnost v času govorilnih ur in izven njih, vzvišen, žaljiv in ciničen odnos do študentov, nejasna navodila na izpitih, spreminjanje kriterijev pri ocenjevanju ipd. Izrecno je bilo pojasnjeno, da Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 ni bilo naknadno ustvarjeno, temveč je bilo sprejeto na seji ŠS UL ... dne 11. 12. 2014 ter uporabljeno leta 2015 pri prvem odločanju o ponovni (tretji) izvolitvi v naziv docentke za področje ... na seji Senata UL ... Na seji je bilo tudi izpostavljeno, da tožnica ni videla situacije in negativnega mnenja študentov kot svoj problem, prav tako ni videla vzrokov za to in ne načina, kako bi se problematika lahko razrešila. Dejstvo je tudi, da je bila problematika najbolj očitna pri študentih nižjih letnikov, pri študentih višjih letnikov in na drugi stopnji pa ne, kar kaže na neenako obravnavo študentov nižjih in višjih letnikov. Poudarjeno je bilo tudi, da je za oceno pedagoškega dela zagotovo merodajno Mnenje ŠS UL ... 11-12-14, drugo je seveda raziskovalno in strokovno delo. ŠS se pri izdelavi študentskih mnenj opira na študentske ankete in upošteva Navodila ŠS UL za izpolnjevanje obrazca za študentska mnenja o pedagoških delavcih v habilitacijskih postopkih. Pri oblikovanju študentskega mnenja člani ŠS kontaktirajo s študenti, ki jih je kandidatka učila oziroma s študenti svetniki, ki so bili takrat v ŠS in povedo, kakšen je bil pedagog. V dodatnem gradivu k Mnenju ŠS UL ... 11-12-14 so izjave anonimnih študentov, iz katerih se jasno vidi, kakšno je bilo njeno pedagoško delo. V razpravi je bilo še pojasnjeno, da so ocene treh poročevalcev sicer res opredeljevale tudi pedagoško delo kandidatke, vendar učitelji poznajo strokovno delo kandidatov, ne poznajo pa neposrednega pedagoškega dela s študenti, ker ne hodijo na predavanja, razen izjemoma. Študentje so torej tisti, ki pišejo mnenja o pedagoškem delu, imajo ankete, se podpišejo in odgovarjajo za mnenje Zunanji poročevalec Č. Č. se glede pedagoškega dela kandidatke ni posebej opredeljeval, B. B. je navedel, da se o pedagoškem delu kandidatke ne bo opredeljeval, da pa naj senat pri odločanju o izvolitvi upošteva mnenja študentov. A. A. je v oceni kvantitativno navajal dejstva: npr. koliko mentorstev, koliko sodelovanja pri pouku, delavnic in seminarjev je imela kandidatka, ni pa se opredeljeval glede odnosa kandidatke do študentov. Noben od treh poročevalcev ni problematiziral pedagoškega dela kandidatke, ker tudi ni imel osebnih izkušenj. Vse je torej padlo na Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 in glasovanje pred leti je dejansko pokazalo, da je Senat UL ... sledil Mnenju ŠS UL ... 11-12-14. Na koncu razprave je bilo še izrecno poudarjeno, da je za odločitev v konkretnem primeru pomembno predvsem dejstvo, da morajo člani Senata UL ..., poleg vsega gradiva, upoštevati tudi lastna zaznavanja, saj odločajo tudi na podlagi lastnega poznavanja zadeve.

8. Po opravljeni razpravi na redni seji dne 19. 12. 2018 o Vlogi 12-2-13 in celotnem gradivu za imenovanje v naziv, v skladu z 52. členom Pravil UL ..., so člani Senata UL ... o predlogu za kandidatkino izvolitev v naziv odločali na dopisni seji. Od skupaj 28 članov Senata UL ... je glasovnice oddalo 20 članov Senata UL ... in prav vsi so glasovali proti izvolitvi v naziv. Senat UL ... tako z večino glasov na dopisni seji z dne 7. 1. 2019 ni izglasoval sklepa št. 8.1., ki je določal, da se tožnica ponovno izvoli v naziv docentke za področje ...

9. Iz obrazložitve še izhaja, da je odločitev Senata UL ... sprejeta na podlagi temeljite in natančne presoje celotnega gradiva, s katerim je Senat UL ... razpolagal in tudi na podlagi lastnih neposrednih zaznavanj posameznih članov Senata UL ..., ki so bili na UL ... hkrati s tožnico. Iz obrazložitve še izhaja, da tožnica od 24. 5. 2014 dalje ni več zaposlena na UL ... Ob upoštevanju akademske presoje, ki izhaja iz 55. člena ZViS1 in 25. člena Meril ter dejstvu, da je kandidatka izpolnjevala nekatere pogoje za izvolitev, je Senat UL ... namreč ugotovil, da ne izpolnjuje pogoja zadostne pedagoške usposobljenosti. Študentje kot primarni naslovniki tožničinega pedagoškega dela so njeno pedagoško delo ocenili negativno, kar dokazuje, da ne izpolnjuje nujnega pogoja pedagoške usposobljenosti, ki je potrebno za samo izvolitev. Negativno Mnenje ŠS UL ... 11-12-14, ki so ga izrecno podprli tudi posamezni člani Senata UL ..., izkazuje, da tožnica ni (vsaj ne v zadostni meri) pedagoško usposobljena, pedagoška usposobljenost pa je sestavni del skupnih pogojev (39. člen Meril), ki jih mora kandidatka izpolnjevati za izvolitev v naziv. V 37. členu Meril je namreč določeno, "da mora kandidat za izvolitev v naziv kumulativno izpolnjevati skupne, splošne in posebne pogoje za izvolitev v naziv."

10. Iz obrazložitve dalje izhaja, da ne drži, kot trdi tožnica, da naj bi za Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 izvedela šele iz odgovora na tožbo v upravnem sporu I U 144/2016-18. Iz dokumenta z dne 7. 5. 2015 (vpogled v dokumentacijo) je razvidno, da je tožnica osebno prevzela tudi zapisnik 2. seje ŠS z dne 11. 12. 2014. Ne drži niti navedba tožnice, da naj bi bilo Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 naknadno izdelano za potrebe tega postopka. S povzemanjem postopkov v zvezi z različnimi vlogami tožnice poudarja, da je ŠS UL ... mnenje v zvezi z Vlogo 12-2-13 podal šele 11. 12. 2014 in ne že 23. 4. 2014, saj se do 23. 4. 2014 Vloga 12-2-13 niti ni začela obravnavati. Toženka je poudarila, da je za obravnavanje Vloge 12-2-13 relevantno Mnenje ŠS UL ... 11-12-14, ki ga je izdelal v predvidenem tri mesečnem roku od poziva Senata UL ... z dne 10. 11. 2014. Pojasnila je še, da je bilo izdelano le eno mnenje ŠS UL ..., zato se je točno vedelo, za katero mnenje gre, čeprav datum samega mnenja res ni bil naveden. Poudarila je, da je bilo k pozivu za izjasnitev z dne 14. 9. 2015, priloženo Mnenje ŠS UL ... 11-12-14. Pojasnila je še, da se je mnenje ŠS UL ... z dne 23. 4. 2014, ki je bilo prav tako negativno, nanašalo na postopek, začetem na podlagi vloge z dne 20. 12. 2013, ki je bil zaključen z zavrženjem vloge. Tožnica se zoper sklep o zavrženju ni pritožila, zaradi česar so tožničine navedbe o tem, kako naj bi ŠS UL ... na seji dne 27. 2. 2014 domnevno glasoval oz. na seji dne 23. 4. 2014 glasoval, za postopek na podlagi Vloge 12-2-13, nerelevantne.

11. Iz izpodbijane odločbe še izhaja, da so po mnenju toženke neutemeljene tudi tožničine navedbe, da naj v Mnenju ŠS UL ... 11-12-14, ki ji je bilo poslano v izjasnitev, ni navedenih nobenih konkretnih dokazil, na podlagi katerih naj bi ŠS UL ... sprejel negativno mnenje za izvolitev oziroma, da sama obrazložitev le prepisuje obrazložitev iz nekega mnenja iz leta 2011. Toženka je izpostavila, da je tožnica nenazadnje sama s seboj v nasprotju, saj pred tem navaja, da je v Zapisniku s seje dne 11. 12. 2014 navedeno, da je ŠS na seji obravnaval: pisne izjave (pritožbe) študentov, rezultate študentskih anket iz obdobja od zadnje izvolitve do dneva seje, preteklo izdano negativno mnenje ŠS, ustno izrečena mnenja predstavnikov letnikov, ki jih je pedagog učil v preteklem obdobju ter da se je na podlagi gradiva ŠS seznanil z mnenjem študentov. Toženka je izpostavila, da slednje pomeni, da je povsem jasno, na podlagi kakšnih dokazil oziroma izjav je ŠS sprejel negativno mnenje. Poudarila je še, da ni sporno, da je tožnica v postopku izvolitve v naziv izredne profesorice prav tako prejela negativno mnenje ŠS UL ... Ker se je vloga za izvolitev v ponovni naziv docentke nanašala na enako časovno obdobje, to pomeni, da je šlo tudi za iste študente, ki jih je kandidatka poučevala, zato je tudi povsem logično, da so rezultati enaki oziroma bi bilo povsem nelogično in nenavadno, če bi bili rezultati različni. Toženka je še izpostavila, da ŠS UL ... pri podaji svojega mnenja ne vodi samostojnega upravnega postopka, zato se Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 presoja v postopku izdaje odločbe o glavni stvari.

12. Toženka je še izpostavila, da je ŠS UL ... na podlagi vseh zgoraj navedenih dokumentov ter pridobljenih izjav, ki jih je obravnaval na seji dne 11. 12. 2014, sprejel sklep, da se poda negativno mnenje. ŠS UL ... ne poda "soglasja" temveč poda "mnenje". Kot pomembno je izpostavila, da Senat UL ... ob samem glasovanju o izvolitvi v naziv Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 obravnava in ga v okviru svoje diskrecijske pravice ter Meril tudi samostojno ovrednoti. ŠS UL ... namreč lahko v konkretnem primeru poda le pozitivno oziroma negativno mnenje k predlagani izvolitvi, in sicer ob upoštevanju vseh zbranih dokumentov in informacij, s katerimi ŠS UL ... dejansko razpolaga. Sam SSKJ kot definicijo mnenja navaja prikaz lastnosti, stanja česa glede na lastno vedenje, poznavanje.

13. Končna odločitev je tako sprejeta na podlagi presoje vseh dokumentov in izjav študentov ter lastnega vedenja in poznavanja dela kandidatke s strani takratnih članov ŠS UL ..., zato so povsem neutemeljene navedbe o tem, da bi moralo mnenje vsebovati celo vzorec, na podlagi katerega je bilo mnenje oblikovano. Povsem logično je po mnenju toženke, da v mnenju ni navedena vsaka posamezna anketa, listina, ki jo je ŠS vpogledal ali izjava, ki so jo člani ŠS UL ... prejeli ali informacije, ki so jih sami zaznali, saj je mnenje končen skupen prikaz vsega. Znotraj akademskega sveta je prav tako splošno sprejeto dejstvo, da so mnenja študentov v veliki večini primerov anonimne narave (v mnenju ŠS UL ... je navedeno, da so podlaga mnenja tudi pričevanja študentov in opisi posameznih dogodkov). Neutemeljeno je namreč s strani študenta pričakovati, da bi za čas študija neposredno in odprto kritiziral delo posameznega visokošolskega učitelja, se izpostavil in se z njim dejansko "ustno spopadel", še posebej takrat, ko ima pri njem še odprte študijske obveznosti. Prav zaradi navedene možnosti anonimnosti, študentje lahko svobodno izrazijo svoje mnenje v okolju, kjer imajo, vsaj do zaključka študijskega procesa, položaj podrejenosti (njihovo "delo" namreč ocenjuje posamezni visokošolski učitelj, zato je njihov študijski uspeh dejansko odvisen od ocene, ki jo bo navedeni visokošolski učitelj podal). Prav upoštevaje navedeno izhodišče in zaradi želje in potrebe po izboljšanju dela visokošolskih učiteljev, se med študenti izvajajo tudi anonimne ankete. Na podlagi rezultatov navedenih anket posamezen visokošolski učitelj oceni in po potrebi spremeni, prilagodi ali izboljša svoj delovni proces. Nenazadnje so pravi in končni ocenjevalci dela visokošolskega učitelja prav njegovi študentje, njihov uspeh, njihovo znanje in njihovo mnenje. Negativno mnenje o pedagoškem delu tožnice, poleg anonimnih prijav, izhaja tudi iz izvedenih anket, pa čeprav naj bi bile le-te, kakor na to opozarja tožnica, izvedene v "neprimernem času", to je po opravljenih izpitih. Tudi v kolikor iz rezultatov ankete izvzamemo vprašanja, ki se nanašajo na "preverjanje, kolokvije, izpite", je ocena tožnice tudi v preostalih delih slaba, predvsem v nižjih letnikih. Toženka še izpostavi, da tožnico v konkretnem primeru očitno sploh ni skrbel rezultat navedenih anket in dejstvo, da je večina njenih študentov njeno pedagoško delo (in ne samo izpite) ocenila kot negativno (pri čemer so tudi posamezni študentje, ki so delo kandidatke ocenili kot pozitivno, vendar je bilo teh manj), zanjo je bilo namreč bistveno, da so bile ankete izvedene v neprimernem času. Tudi s takim pristopom je tožnica po oceni toženke izkazala, da je mnenje študentov zanjo sekundarnega pomena. O tem, da v samem mnenju ni navedeno, kako so prišli do zaključka, da so številčni rezultati opravljenih študentskih anket pod povprečjem, je toženka pojasnila, da se prejete povprečne rezultate ankete za vsakega posameznega izvajalca primerja s povprečnimi rezultati ostalih in je tako mogoče povsem matematično izračunati "povprečje" in tudi ali je določen kandidat pod ali nad povprečjem. Pri tem je toženka še pojasnila, da je bila kandidatka že dne 7. 5. 2015 seznanjena (ob vpogledu v dokumentacijo) z vsemi anketami, in sicer za študijsko leto 2007/08, 2008/09, 2009/10, 2010/11, 2011/12 in 2012/13, dne 16. 6. 2015 pa tudi z anketo za študijsko leto 2013/14, zato so nasprotne navedbe le prirejene za potrebe tega postopka.

14. ŠS UL ... je v konkretnem primeru, glede na to, da se je sam postopek vlekel dolgo časa, upošteval vse ankete, ki so bile izvedene po prejšnjem (drugem) imenovanju kandidatke v (drugi) naziv docentke v letu 2007 ter izrecno tudi anketo, ki je bila izvedena ob koncu študijskega leta 2013/14 med študenti prvega letnika programa G., kot je navedeno tudi v samem mnenju. Študentsko mnenje o pedagoški usposobljenosti se upoštevaje 88. člen Meril (in ne 15. člena Meril kot navaja tožnica v svojem odgovoru) oblikuje tudi na osnovi ankete med študenti, kar pomeni, da so rezultati ankete sestavni, vendar ne edini del mnenja ŠS UL ... Okoliščina glede anket, ki jo tožnica v odgovoru izpostavlja (da so bile ankete izvedene v nasprotju s Pravilnikom o študentski anketi) dejanskega stanja ne spreminja: študentje so pedagoško delo tožnice dejansko vsebinsko ocenili kot negativno, čemur tožnica ves čas postopka niti ne nasprotuje.

15. Iz obrazložitve dalje izhaja, da je toženka tožničine navedbe, ki se nanašajo na dopis takratnega predsednika H. H., ocenila kot nepravilne, kar vzbuja dvom v verodostojnost tožnice. V dopisu, poslanem tožnici dne 21. 5. 2014, je H. H. navedel (dobesedni prepis): "_V skladu z vašim zaprosilom vam priloženo pošiljam zapisnika sej Študentskega Sveta z dne 24. 2. 2014 in 23. 4. 2014. Obenem vam sporočam, da na navedenih sejah nismo obravnavali nikakršnih gradiv, ki bi se nanašali na vaše pedagoško delo, zato vam takih gradiv tudi ne morem posredovati. Pojasnim naj, da informacije o pedagoškem delu posameznega kandidata (torej tudi vas), za katerega smo dolžni pripraviti mnenje o pedagoškem delu, zbiramo praviloma na neformalen način (na podlagi ustnega izročila), zato posebna gradiva ne prestavljajo vedno podlage za oblikovanje našega mnenja. Na konkretnih sejah posebnih gradiv ni bilo._"

16. Toženka še ponavlja, da je v konkretnem postopku relevantno Mnenje ŠS UL ... 11-12-14, ki je bilo sprejeto na seji dne 11. 12. 2014, zaradi česar je dopis, ki se nanaša na seji z dne 24. 2. 2014 in 23. 4. 2014 povsem nerelevanten tudi iz tega razloga. Prav tako so po oceni toženke nerelevantne tudi nadaljnje navedbe, da naj bi bila podobna vsebina (ki jo je tožnica, kot že pojasnjeno, prilagodila po svoje) navedena tudi v Poročilu Komisije za kakovost ... UL za leto 2011 in leto 2012, saj so, kot že pojasnjeno, ankete le en način za pridobivanje informacij za potrebe oblikovanja mnenja ŠS UL ...

17. Vse zgoraj navedene okoliščine in predvsem dejstvo, da tožnica samim vsebinskim razlogom podanega negativnega mnenja ŠS UL ... ni nasprotovala, temveč je mnenje prerekala le iz procesnih razlogov, pa Senat UL ... ni mogel spregledati, saj je vsebina, narava pedagoškega dela, smisel pedagoškega dela v tem, da so študentje zadovoljni, zato je dejansko njihova pozitivna ocena dela posameznega pedagoškega delavca sestavni del pogojev za izvolitev v naziv. Negativno študentsko Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 ter neposredno zaznavanje članov Senata UL ... pa izkazuje, da tožnica ni (vsaj ne v zadostni meri) pedagoško usposobljena, pedagoška usposobljenost pa je sestavni del skupnih pogojev (39. člen Meril), ki jih mora kandidat izpolnjevati za izvolitev v naziv. Senat UL ... je v okviru svoje avtonomne akademske presoje navedeno dejstvo - negativno Mnenje ŠS UL ... 11-12-14- ocenil kot tehten in zadosten dokaz k temu, da kandidatka ni primerna za poučevanje, zato ne izpolnjuje nujnega pogoja pedagoške usposobljenosti.

_Povzetek odločbe Senata Univerze v Ljubljani št. 104-224/2015-24 z dne 11. 7. 2019_

18. Senat Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Senat UL) je na podlagi ZVis, 52. člena Statuta UL, v povezavi z določilom 200. člena Statuta, Meril, ob smiselni uporabi določil ZUP ter na podlagi sklepa št. 13 z 18. seje Senata UL z dne 28. 5. 2019, zavrnil dne 4. 2. 2019 vloženo tožničino pritožbo zoper odločbo Senata UL ... številka 062-1/2019-1 z dne 15. 1. 2019 odločbo zavrnil. 19. Toženka je ugotovila, da je bilo Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 tožnici vročeno preko pooblaščenke dne 16. 9. 2015, torej že pred odločanjem Senata UL o pritožbi zoper odločbo UL ... z dne 24. 4. 2015. Upoštevaje navedeno, je Senat UL vse navedbe tožnice, ki temeljijo na očitku, da naj bi tožnica Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 prvič videla šele ob prejemu odgovora na tožbo in posledično vsi očitki, da mnenje ni verodostojen dokument, zavrnil kot neutemeljeni. V arhivu UL je dokument, ki izkazuje, da je bila tožnica z mnenjem seznanjena najkasneje dne 16. 9. 2015, ko je bil dopis predsednika Senata UL vročen njeni pooblaščenki.

20. Toženka je pojasnila, da je bilo za postopek ponovne izvolitve v naziv docent relevantno Mnenje ŠS UL ... 11-12-14, zato se v odločbah ni posebej navajalo datuma mnenja, saj je bilo organu odločanja jasno, za katero mnenje gre. Prav tako bi to moralo biti znano tudi tožnici, saj je bila z mnenjem seznanjena. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da organa mnenja nista posebej označevala z datumom, ker v zadevnem postopku obstaja zgolj to Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 in je torej edino, ki je relevantno za zadevni postopek.

21. Očitek tožnice, da je UL ... namenoma želela odločanje o docenturi prenesti iz študijskega leta 2013/2014 v naslednje študijsko leto, je Senat UL ocenil kot nesmiseln in neutemeljen. Mnenja, ki naj bi bila pripravljena na sejah dne 24. 2. 2014 in 23. 4. 2014 se ne morejo nanašati na zadevni postopek, saj so se postopkovna ravnanja v tem postopku na podlagi Vloge 12-2-13 (upoštevaje že pojasnjene okoliščine o poteku postopka in različnih postopkih) začela šele po 30. 6. 2014 (dokončnost sklepa o zavrženju druge vloge).

22. Senat UL je zavrnil tudi očitek, da v Mnenju ŠS UL ... 11-12-14 ni navedenih nobenih konkretnih dokazil, na podlagi katerih naj bi sprejel negativno mnenje za izvolitev, da mnenje ne vsebuje nobene opredelitve glede vsebine anket in naj bi bilo pripravljeno na podlagi pritožb nekaterih študentov, kar pa je premajhen vzorec. Senat UL je izpostavil, da je tožnica v pritožbi sama navedla, da je ŠS UL ... podal obrazloženo mnenje na podlagi obravnave izjav študentov, rezultatov anket preteklih mnenj idr. V nadaljevanju pritožbe je navedla, da je seznanjena, da je ŠS UL ... na seji obravnaval pisne izjave študentov, rezultate anket iz obdobja od zadnje izvolitve do dneva seje, preteklo izdano negativno mnenje ŠS UL ... (iz prejšnjih postopkov za izvolitev v naziv), ustno izrečena mnenja predstavnikov letnikov, ki jih je pedagog učil v preteklem obdobju.

23. Senat UL je ugotovil, da je Mnenje ŠS UL ... 11-12-14, ki je izdelano na podlagi anket in neformalnih informacij, ki jih je ŠS UL ... pridobil od študentov. izčrpno obrazloženo in vsebuje vse zahtevane lastnosti obrazloženega študentskega mnenja. V mnenju je navedeno ime tožnice in obdobje, na katero se nanaša. V izčrpni obrazložitvi negativnega mnenja o pedagoškem delu so navedeni razlogi ter konkreten opis pomanjkljivosti, ravnanj in situacij, na podlagi katerih je ŠS UL ... ocenil, da so razumljivost ter sistematičnost predavanj in preverjanj znanja ter odnos tožnice do študentov na nezadostni ravni. Senat UL je pojasnil, da sme upoštevajoč načelo proste presoje organ šteti navedbe v mnenju študentskega sveta kot resnične, če sam presodi, da ni nobenega dvoma v njihovo resničnost. Senat UL je ugotovil, da tožnica niti v opredelitvi do študentskega mnenja niti v pritožbi in naknadni izjasnitvi ne oporeka vsebinskim razlogom za negativno mnenje. Prav tako tožnica ne zanika s strani ŠS UL ... zaznanih pomanjkljivosti njenega pedagoškega dela, opisov neprimernega pedagoškega ravnanja in situacij, ki so povzete v mnenju. Zaradi zagotavljanja kakovosti pedagoškega dela univerze, je bil Senat UL ... pri presoji pedagoške usposobljenosti kandidatke dolžan upoštevati tudi Mnenje ŠS UL ... 11-12-14, zato je pravilno, da ga je upošteval pri odločanju o izvolitvi v naziv.

24. Senat UL je še pojasnil v zvezi z navedbami tožnice o tem, da v zapisniku seje ŠS UL ... ni navedena celotna vsebina mnenja in da naj bi to nakazovalo na to, da je nastalo kasneje, da je vloga ŠS UL v postopkih za izvolitev v naziv oblikovanje mnenja o pedagoškem delu kandidata. Da lahko senat navedbe v mnenju šteje za resnične in utemeljene, mora biti mnenje obrazloženo in podkrepljeno z navedbo dejstev. To je bilo izpolnjeno tudi v zadevnem postopku. Način oblikovanja zapisnikov sej SS ni predpisan niti ne more vplivati na uporabljivost samega mnenja v postopku. Po oceni Senata UL je primarna oz. osnovna naloga vsakega visokošolskega učitelja (tj. docenta, izrednega ali rednega profesorja) ta, da svoje strokovno znanje in svoje izkušnje predaja študentom. Zato je mnenje študentov v postopkih za izvolitev v pedagoški naziv pomemben izkaz za presojo pedagoške usposobljenosti.

25. V zvezi z navedbo tožnice, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se pri preverjanju pedagoške usposobljenosti ugotavljalo dejansko stanje po vseh elementih, je Senat UL poudaril, da se pedagoška usposobljenost presoja kot celota. Elementi so v Merilih navedeni z namenom, da tako kandidati kot tudi organi, ki odločajo, razumejo pojem pedagoške usposobljenosti. Elementi, našteti v 53. členu Meril, nimajo določenih uteži oz. pomembnosti vpliva na pedagoško usposobljenost, saj se usposobljenost presoja kot celota. Zaradi zagotavljanja kakovosti pedagoškega dela univerze, je povratna informacija s strani študentov v obliki študentskega mnenja izjemno pomembna. Kdo drug, kot študenti, lahko oceni, ali je kandidatova usposobljenost za predajanje znanja študentov, na ustrezni ravni.

26. Senat UL je še pojasnil, da tožnica ne oporeka vsebinskim razlogom v negativnem mnenju, prav tako pa ne oporeka navedbam v obrazložitvi odločbe Senata UL ... v zvezi z njenim pedagoškim delom. Po pregledu celotne dokumentacije je Senat UL ocenil, da je presoja pedagoške usposobljenosti tožnice, ki jo je opravil Senat UL ..., pravilna. Razumljivost ter sistematičnost predavanj in preverjanj znanja ter odnos tožnice do študentov sta na takšni nezadostni ravni, da tudi pričakovana raven drugih elementov iz 53. člena ne more nadomestiti manjka na tako pomembnem področju pedagoške usposobljenosti.

27. Senat UL je zavrnil tudi očitek tožnice, da se Senat UL ... z vprašanjem njene strokovnosti ni ukvarjal, temveč se je zgolj z negativnim Mnenjem ŠS UL ... 11-12-14. Senat UL je ugotovil, da obrazložitev vsebuje vse pomembne elemente, vključno z razlogi za sprejeto odločitev. Senat UL ... je moral obrazložiti razloge, zakaj kandidatke ni izvolil, ni pa dolžan obrazložiti in navajati predstavitve kandidatke in presoje drugih (npr. strokovne) usposobljenosti, za katere je očitno presodil, da so na primerni (zadostni) ravni. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe, Senat UL ... tožnice ni izvolil iz razloga, ker njena strokovna usposobljenost ne bi bila na zadostni ravni, temveč je ni izvolil iz razloga, ker njena pedagoška usposobljenost ni na zadostni ravni.

28. Senat UL je še zavrnil kot nesmiselno in neresnično tožničino navedbo, da je zanjo popolna novota informacija, da so se negativna mnenja pojavljala že pri prejšnjih izvolitvah. V prejšnjih postopkih za izvolitev je bila namreč ravno zaradi negativnega mnenja ŠS UL ... izvedena "mediacija" med tožnico in študenti. V "mediaciji" pa sodelujeta kandidat in študenti, zato ni resnična navedba kandidatke, da je za njo novo, da je imela pri prejšnjih izvolitvah negativna mnenja.

29. Senat UL je v zvezi z navedbo tožnice, ki jo je podala po vpogledu v dokumentacijo pritožbenega postopka, da je bila prvič seznanjena z rezultati anket, in da se v spisu pojavlja nova dokumentacija, pojasnila, da je postopek vodil Senat UL ..., ki je pritožbenemu organu Senatu UL poslal celotno dokumentacijo postopka. V to dokumentacijo je tožnica vpogledala in namesto, da bi se opredelila do vsebine anket (ki sicer le potrjujejo, da je bilo negativno Mnenje ŠS UL ... 11-12-14 utemeljeno), v izjasnitvi opozarja zgolj na to, da je ankete prvič videla. V ponovnem postopku je Senat UL ... odločal o izvolitvi kandidatke. Ravnal je pravilno, da so se senatorji ob negativnem mnenju ŠS UL ... in hkratnem zatrjevanju tožnice, da se Senat UL ... ne sme sklicevati zgolj na mnenje ŠS ..., seznanili tudi z rezultati anket o pedagoškem delu tožnice. S tem je bilo zagotovljeno, da je Senat UL ... pedagoško delo tožnice in s tem njeno pedagoško usposobljenost presojal v celoti - na podlagi vseh dostopnih informacij. Ob tem je Senat UL ugotovil, da tožnica v opredelitvi do študentskega mnenja, ki jo je podala preden je Senat UL ... odločal o izvolitvi, ni nasprotovala očitkom v študentskem mnenju niti ni zanikala opisanih pomanjkljivosti njenega pedagoškega dela. Tudi zaradi navedenega je po oceni Senata UL še toliko bolj utemeljena presoja Senata UL ..., da je ni izvolil v naziv. Glede očitka tožnice, da ankete sploh ne bi smele biti merilo, je Senat UL pojasnil, da Senat UL ... svoje odločitve ni oprl zgolj na ankete, temveč je ugotovil, da ankete pritrjujejo, da je negativno mnenje ŠS UL ... utemeljeno.

30. Senat UL je zavrnil tudi navedbo tožnice, da bi moral Senat UL ... odločati samo na podlagi dokumentacije, ki je bila podlaga za odločanje na seji Študentskega sveta UL ..., ker ŠS UL ... ni organ, ki bi odločal v postopku za izvolitev v naziv, temveč je njegova naloga ta, da izdela mnenje o pedagoškem delu kandidata. Zato ne obravnava celotne dokumentacije postopka niti ne odloča na podlagi celotne dokumentacije postopka.

31. Senat UL je še ugotovil, da so poročevalci sicer podali pozitivna mnenja o usposobljenosti tožnice, vendar se niso opredelili do pedagoškega dela tožnice v celoti (tudi razumljivost ter sistematičnost predavanj, preverjanj znanja, odnos do študentov). Zato je po oceni Senata UL Senat UL ... postopal pravilno, da je presojo kandidatkine usposobljenosti opravil tudi na podlagi mnenja ŠS UL ... Izpostavil je, da je eden od poročevalcev celo izrecno navedel, da ker mnenj študentov o primernosti kandidatke za pedagoško delo ni upošteval pri svoji oceni, mora mnenje študentov kljub podani njegovi pozitivni oceni upoštevati Senat UL ... pri odločanju o izvolitvi. Poročevalci, ki so določeni v postopkih izvolitve v naziv, lahko ocenjujejo kandidata in njegovo strokovno usposobljenost na podlagi merljivih podatkov, ne poznajo pa kandidatovega dela v predavalnici, niti ne morejo soditi o odnosih, ki jih ima kandidat s študenti. Presoja Senata UL ... po mnenju Senata UL ni v nasprotju z mnenji poročevalcev, temveč gre za celovito presojo izjemno pomembne pedagoške usposobljenosti.

32. V zvezi z navedbo tožnice, da Senat UL ... ni podal pravne podlage za odločanje na podlagi celotnega gradiva in tudi na podlagi lastnih neposrednih zaznavanj posameznih članov Senata UL ..., je Senat UL poudaril, da je pristojnost za odločanje o izvolitvi v naziv neločljivo povezana z avtonomno akademsko presojo kandidatovega dela, strokovne, umetniške, pedagoške in raziskovalne usposobljenosti. Senat UL ... (in vsak član Senata UL ...) je z diskrecijsko pravico, da med dvema odločitvama izbere tisto, ki je najbolj primerna in strokovna, upoštevaje načelo enakosti in vsled zagotavljanja kakovosti izobraževalnega dela univerze, odločil tako, da tožnice ni izvolil v naziv. Pri odločitvi glede izvolitve gre slediti razlagi, da je primarna oz. osnovna naloga vsakega visokošolskega učitelja (tj. tudi docenta) ta, da svoje strokovno znanje in svoje izkušnje predaja študentom in je zato nezadostna pedagoška usposobljenost (ki je rezultat strokovne presoje) utemeljen razlog za odločitev organa, da kandidata ne izvoli v naziv. Da je v obrazložitvi odločbe Senat UL ... navedel, da poleg negativnega študentskega mnenja tudi neposredno zaznavanje članov Senata UL ... izkazuje, da tožnica ni (vsaj ne v zadostni meri) pedagoško usposobljena, po oceni Senata UL le še potrjuje, da je Senat UL ... v celoti presojal usposobljenost kandidatke in ni zgolj sprejel zaključka o nezadostni pedagoški usposobljenosti izključno na podlagi mnenja ŠS UL ...

33. Senat UL je na podlagi celotne dokumentacije in opravljene presoje pritrdil strokovni presoji Senata UL ..., da pedagoška usposobljenost tožnice ni na primerni ravni za naziv visokošolskega učitelja. Senat UL ... je po oceni Senata UL vsebinsko ustrezno presodil in z zadostno jasnostjo obrazložil odločitev o neizvolitvi tožnice v zaprošeni naziv. Ugotovil je, da v postopku niso bile kršene določbe zakona, Statuta UL ali Meril in so bila dejstva, ki so pomembna za odločitev, pravilno in popolno ugotovljena. Razlogi, ki so vodili člane Senata UL ... pri odločanju in razlogi za neizvolitev (nezadostna pedagoška usposobljenost) so v odločbi ustrezno obrazloženi.

34. Senat UL je še odločil, da glede na to, da se je postopek za izvolitev začel na predlog tožnice, ob smiselni uporabi 113. člena ZUP, sama nosi stroške, ki so ji nastali v postopku.

_Povzetek tožbenih navedb_

35. Tožnica tožbo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka, nepravilne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Priglaša stroške postopka v tem upravnem sporu skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

36. Tožnica poudarja, da niti Senat UL ... niti Senat UL v izdanih odločbah nista odgovorila na pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo naslovno sodišče v upravnem sporu I U 144/2016 in zaradi katerih je bila zadeva vrnjena v ponovni postopek in odločanje.

37. Tožnica ugovarja, da se pritožbeni organ ni opredelil do tega, da je šele s prejemom prvostopne odločbe izvedela, da naj bi se negativna mnenja pri tožnici pojavljala pri vseh izvolitvah od leta 1999 dalje, razen pri ponovni izvolitvi v naziv docentke v letu 2007. 38. Tožnica ugovarja obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi v delu, da je bilo na seji poudarjeno, da je za oceno pedagoškega dela zagotovo merodajno mnenje ŠS. S tem po oceni tožnice prvostopni organ očitno ocenjuje, da je za zavrnitev tožničine zahteve za izvolitev v naziv docentke za področje ... na UL ... odločilno samo mnenje ŠS UL ... (če je to negativno, potem se izvolitev v naziv zavrne, pri tem pa ni pomembno, na katerih dejstvih in okoliščinah to temelji).

39. Tožnica v nadaljevanju ugovarja, da prvostopni organ ni podal pravne podlage za sklepanje niti ni navedel konkretnih dejstev in okoliščin o lastnih zaznavah članov fakultete, za to, da je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je na dopisni seji dne 7. 1. 2019 odločal na podlagi celotnega gradiva in tudi na podlagi lastnih neposrednih zaznavanj posameznih članov Senata UL ..., ki so bili na fakulteti hkrati s kandidatko.

40. Tožnica ugovarja, da prvostopni organ ni upošteval svojih pravil, saj je zavrnil izvolitev tožnice v naziv samo na podlagi negativnega mnenja ŠS ..., ne da bi ugotovil ustreznost in primernost tega mnenja, ki je bilo pridobljeno mimo vseh pravil .... Poudarja, da avtonomija akademske presoje kandidatovega dela ne pomeni, da se pri oceni kandidatovega dela ne upošteva pravil in meril, ki jih je predpisala sama UL.

41. Tožnica meni, da je bil vsak član Senata dolžan ugotavljati ali je negativno mnenje ŠS ... sprejeto v skladu s pravili, ki jih je kot podlago za oceno kandidatovega dela predpisala sama UL. Tožnica navaja, da se je vsak član senata zavedal, kaj pomeni izvolitev tožnice v naziv po štirih oziroma petih letih, ko je zaradi neizvolitve izgubila zaposlitev. Zato tožnica ne dvomi, da so člani senata glasovali proti izvolitvi. Vendar pa njihova zavrnitev nima podlage v pozitivni zakonodaji in prav zaradi tega tožnica izpodbija njihovo odločitev.

42. Tožnica še navaja, da prvostopni organ ni imel pravne podlage za odločanje po prostem preudarku, ki je po oceni tožnice mogoče le, če bi za to imel neposredno podlago v zakonski določbi. Vendar pa niti prvostopni organ, niti pritožbeni organ nista navedla nobene pravne podlage za uporabo prostega preudarka, kar po mnenju tožnice pomeni, da uporaba prostega preudarka ni v skladu z veljavno zakonodajo.

43. Tožnica v zvezi z ugotovitvijo Senata UL, da se je z Mnenjem ŠS ... 11-12-14 seznanila najkasneje 16. 9. 2015 navedla, da le zakaj pa sta jo prvostopni organ kot tudi drugostopni organ vedno znova pozivala, da se do tega mnenja opredeli, nazadnje s pozivom z dne 19. 11. 2018 in z dne 26. 3. 2019, če pa obstajajo verodostojni dokumenti, ki dokazujejo, da ji je bilo mnenje vročeno najpozneje 16. 9. 2015. Kljub temu je tožnica vedno znova pojasnila, da je za Mnenje ŠS ... 11-12-14 s takšno vsebino, kot se sedaj nahaja v spisu, izvedela šele iz odgovora na tožbo v upravnem sporu I U 144/2016. Prvostopni organ na te navedbe tožnice celo navaja, da to ni res, ker se je tožnica seznanila z njim že 7. 5. 2015. Tožnica ponovno poudarja, da če bi bilo to res, bi bilo to mnenje navedeno v obeh odločbah fakultete in univerze v prvem postopku, pa ni bilo niti v prvostopni odločbi, niti v drugostopni odločbi. Tožnica vztraja, da je navedeno mnenje nastalo pozneje za potrebe postopka in da sploh ni bilo sprejeto v skladu s pravili in ni bilo sprejeto na seji ŠS ... dne 11. 12. 2014. Očitno se je pojavilo kar naenkrat v spisu, ki je bil posredovan Upravnemu sodišču Republike Slovenije v upravnem sporu I U 144/2016. Prav tako tožnica v navedeno mnenje ni vpogledala dne 16. 6. 2015 in ga toženka tudi ni priložila Pozivu za izjasnitev z dne 14. 9. 2015. Toženka je pozivu priložila negativno mnenje ŠS UL ... z dne 23. 4. 2014. Tedaj torej Mnenje ŠS ... 11-12-14, kot trdi tožnica, še sploh še ni obstajalo. Potem se je pa nenadoma pojavilo in sicer z malo razširjeno vsebino kot mnenje z dne 23. 4. 2014. 44. Tožnica še navaja, da je v Zapisniku s seje dne 11. 12 .2014, ki ga je tožnica prejela naknadno, navedeno zgolj to, da je študentski svet na seji obravnaval: pisne izjave (pritožbe) študentov, rezultate študentskih anket iz obdobja od zadnje izvolitve do dneva seje, preteklo izdano negativno mnenje Študentskega sveta, ustno izrečena mnenja predstavnikov letnikov, ki jih je pedagog učil v preteklem obdobju ter da seje na podlagi gradiva ŠS seznanil z mnenjem študentov. Samo takšen sklep je sprejel ŠS ... na seji navedenega dne. Mnenje, ki ga tožnica prejela v izjasnitev, nazadnje s pozivom z dne 26. 3. 2019, na katerega je odgovorila tako, kot tudi na vse ostale pozive, pa je nastalo očitno mnogo pozneje. Namreč Sklep, sprejet na seji dne 11. 12. 2014, vsebuje zgolj pavšalne navedbe in v zapisniku ni niti slučajno naveden en sam dokument, ki bi bil podlaga za odločanje ŠS UL ... pri sprejemu negativnega mnenja za tožnico. Glede na to, da je bilo mnenj glede izvolitve tožnice v naziv več, je zelo neprepričljiva obrazložitev v drugostopni odločbi, da v prvem postopku v nobeni odločbi ni bilo citirano mnenje z dne 11. 12. 2014, ker je bilo jasno, katero mnenje je bilo podlaga za odločitev obeh organov.

45. Tožnica še izpostavlja, da je absurdno zatrjevanje pritožbenega organa v drugostopni odločbi, da tožnica ne oporeka vsebinskim razlogom v negativnem mnenju ŠS ... Navaja, da v Mnenju ŠS ... 11-12-14, ki ga oba organa vztrajno vedno znova pošiljata tožnici v izjasnitev in s katerim tudi utemeljujeta svojo odločitev, ni navedenih nobenih konkretnih dokazil, na podlagi katerih naj bi ŠS UL ... sprejel negativno mnenje za izvolitev. Navaja, da obrazložitev negativnega Mnenja ŠS ... 11-12-14 ne navaja dokumentov, zbranih v predmetnem postopku, temveč le prepisuje obrazložitev iz nekega mnenja iz leta 2011. Prav tako ne navaja kriterijev, ki bi morali biti podlaga za sprejem takšnega mnenja in vzorca, na podlagi katerega je bilo mnenje oblikovano. Mnenje vsebuje le splošno, v kaj so člani vpogledali, pri tem pa ne navaja nobenih konkretnih listin ali anket, katere bi analizirali in na podlagi analize dobili neke rezultate. Tako je v mnenju zapisano, da so obravnavali rezultate študentskih anket ter da so številčni rezultati pod povprečjem. S takšnim zapisom niso nič povedali. Namreč na podlagi katerih anket so dobili rezultate in kako so na podlagi teh rezultatov sklepali, da so pod povprečjem. V primeru, da so to bile ankete za posamezna študijska obdobja, bi jih moral najprej ŠS UL ... citirati katere, jih povzeti in nato tako obrazložiti v svojem mnenju. Enako je zapisano tudi glede anonimnih anket. Poleg tega ankete niso bile izvajane v skladu z akti, ki jih je sprejela sama UL, torej v skladu z veljavno zakonodajo. V Merilih je namreč zapisano, da se mnenje o pedagoški usposobljenosti kandidata oblikuje tudi na osnovi ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih. V Pravilniku o študentski anketi, ki ga je sprejel Senat UL 4. 7. 2007 pa, da lahko študentje odgovarjajo na splošni del ankete po končanem zimskem semestru in do 30. septembra, na posebni del ankete, to je na vprašanja v zvezi s posameznim učiteljem in predmetom, pa s koncem predavanj do dne prvega opravljanja izpita iz tega predmeta. Mnenje pa ne vsebuje nobene opredelitve glede vsebine anket. Iz anket, ki se nahajajo v spisni dokumentaciji, ni razvidno niti kdaj so bile izvajane. Poleg tega pa je sam takratni predsednik ŠS H. H. ob posredovanju stranki zapisnikov sej ŠS z dne 24. 2. 2014 in 23. 4. 2014 zapisal, da ŠS ... ne odloča skladno z Merili za izvolitve v nazive, saj se ne upošteva nikakršnih gradiv, predvsem ne študentskih anket in se ne ugotavlja dejanskega stanja, temveč poda mnenje na podlagi ustnega izročila (nepreverjenih govoric), kar je ustaljen postopek odločanja na ŠS ... Zato ankete sploh niso mogle biti merilo za ugotavljanje strankine usposobljenosti. Podobna vsebina je navedena tudi v letnih poročilih ... v delu "mnenja in pripombe študentov". Letna poročila ... so javno dostopni dokumenti, objavljeni na spletni strani ... Tako je v Poročilu za leto 2011 pri Poročilu Komisije za kakovost fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL na strani 13 navedeno, da se ankete ne izvajajo v skladu s Pravili o študentski anketi o pedagoškem delu učiteljev in da je bila tega leta obvezna za vse študente pred vpisom. Med predlogi in mnenji študentov je tudi navedeno, da je veliko študentov ankete izpolnilo na hitro in da sami študentje dvomijo v verodostojnost rezultatov teh anket. V Poročilu Komisije za kakovost fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL za leto 2012 pa je na strani 17 navedeno sledeče: Mnenja in predlogi študentov - Ankete mnogokrat vsebujejo nepravilne podatke o izvajalcu predmeta (zastareli podatki), kar onemogoča pridobivanje verodostojnih podatkov.

46. Tožnica še pojasnjuje, da je na izrecno nagovarjanje in poziv dekana UL ... dne 20. 12. 2013 vložila res novo vlogo za izvolitev v naziv docenta, v kateri je izrecno opozorila, da je že 12. 2. 2013 vložila isto vlogo ter da o njej še ni bilo odločeno. Kljub temu pa je fakulteta najprej obravnavala vlogo tožnice z dne 20. 12. 2013. Le zakaj? Tožnica je prepričana, da so bili UL ... postopki dobro poznani in da je UL ... hotela odločanje o docenturi tožnice na vsak način prenesti iz študijskega obdobja 2013/2014 v naslednje študijsko obdobje. Meni, da je več kot očitno, da določene osebe na UL ... z dotedanjim predsednikom ŠS UL ... H. H., ki je študij zaključeval, niso mogle tako manipulirati, da bi pridobili ustrezno negativno mnenje za tožnico. Zato je dekan UL ... pozival tožnico, naj vloži novo vlogo po začetku študijskega leta 2014/2015. Tako iz dopisa predsednika ŠS UL ... H. H. z dne 21. 5. 2014 izhaja, da tudi na seji dne 23. 4. 2014 niso obravnavali nikakršnih gradiv, ki bi se nanašali na pedagoško delo tožnice. Kljub temu pa je ŠS UL ... izdal negativno mnenje z dne 23. 4. 2014, katero edino je bilo tožnici poznano v prvem postopku pred senatom UL ... in senatom UL. Niti prvostopna odločba z dne 24. 4. 2015 niti drugostopna odločba z dne 29. 12. 2015 ga nista omenjali. In ni res, da je tožnica v navedeno mnenje vpogledala dne 7. 5. 2015, predvsem pa ne s takšno vsebino, kot ga je fakulteta priložila odgovoru na tožbo v upravnem sporu. Prvostopni organ je namreč pozivu za izjasnitev priložil samo negativno mnenje ŠS UL ... z dne 23. 4. 2014. Tožnica na poziv res ni odgovorila, ker je navedeno mnenje izpodbijala že v pritožbi in dopolnitvi pritožbe. Zato konstrukt Senata UL ..., da je posebej vodil postopek obravnave vloge z dne 20. 12. 2013 in posebej vloge z dne 2. 12. 2013, po oceni tožnice, kot se izrazi, nikakor ne pije vode. Tožnica ponovno poudarja, da je bila s tem, da je bilo negativno mnenje ŠS UL ... z dne 11. 12. 2014 podlaga za odločitev o njeni vlogi za izvolitev v naziv z dne 20. 12. 2013, prvič seznanjena s prejemom tožbe v prvem upravnem sporu. Očitno si je prvostopni organ šele v postopku upravnega spora ustvaril opisani konstrukt, na podlagi katerega naj bi dosegel zavrnitev tožničine vloge za izvolitev v naziv docentke. Tožnica je prepričana, da je negativno mnenje ŠS UL ... za njeno izvolitev v naziv docentke z dne 11.12.2014, ki se sedaj nahaja v spisu, potvarjanje dejstev, ki kaže na veliko goljufijo, ki obsega ponarejanje listinske dokumentacije upravnega spisa s strani javnega zavoda.

47. Tožnica še navaja, da je treba izpostaviti tudi dejstvo, da je o vlogi tožnice za ponovno izvolitev v naziv docentke za področje ... odločal Senat UL ... šele po posredovanju upravne inšpekcije in da naj bi ŠS UL ... na seji dne 27. 2. 2014 že sprejel pozitivno mnenje glede tožnice, nato pa je o istem vprašanju na zahtevo nekoga zunanjega dne 23. 4.2014 glasoval ponovno. Iz e-mailov članov ŠS UL ... z dne 27. 2. 2014 in H. H. z dne 11. 4. 2014 zelo jasno po oceni tožnice izhaja vsebina oziroma rezultat prvega glasovanja. Iz navedenih e-mailov tudi izhaja, da je članom ŠS ... nekdo naložil, da morajo ponovno glasovati in upoštevati gradivo za vse obdobje tedanje izvolitve, torej od leta 2007 do leta 2012. Navedene okoliščine izhajajo tudi iz poročila Upravne inšpekcije pri Ministrstvu za javno upravo RS z dne 13.01.2015. V njem je upravna inšpektorica seznanila ... Univerze v Ljubljani I. I. o nedopustnem in nerazumno nepotrebnim dolgotrajno vodenim postopkom odločanja v habilitacijskem postopku o vlogi tožnice za ponovno izvolitev v naziv docentke, saj je tožnica vlogo vložila že 12. 2. 2013. V navedenem poročilu upravna inšpektorica tudi opozarja na bistveno kršitev pravil postopka, saj je ŠS UL ... že sprejel pozitivno mnenje glede tožničine pedagoške usposobljenosti na seji dne 24. 2. 2014, nato pa ponovno glasoval na seji dne 23. 4. 2014, na kateri je sprejel negativno mnenje. Gre za pridobivanje obveznih mnenj v postopku habilitacije, za katera prav tako veljajo določila 209. člena ZUP. Če je bilo na seji ŠS UL ... sprejeto pozitivno mnenje, je bilo mnenje, sprejeto v skladu s pravili postopka, dano. To mnenje bi prav gotovo moralo biti sestavni del gradiva, ki je bilo podlaga za odločitev v postopku habilitacije. Torej bi moral Senat UL ... pri odločanju o ponovni izvolitvi tožnice v naziv docentke upoštevati prav to mnenje in ne negativno mnenje, sprejeto na podlagi ponovnega glasovanja, ki je bilo sprejeto nezakonito. Če je bilo o stvari že odločeno, velja po ZUP prepoved ponovnega odločanja, kar je ugotovila tudi upravna inšpektorica v svojem poročilu rektorju univerze z dne 13. 1. 2015. Iz vseh dosedanjih odločb pa ne izhaja, da bi Senat UL ... sploh bil seznanjen s sprejetim pozitivnim mnenjem ŠS UL ..., ki je po mnenju tožnice edino zakonito v predmetnem postopku.

48. Tožnica opozarja na določila Meril, ki v 41. členu določajo, da se pedagoška usposobljenost kandidata za ponovno izvolitev v naziv izkazuje z mnenjem študentskega sveta in rezultati študentske ankete o kandidatovem pedagoškem delu. Navaja, da so v 53. členu Meril določeni elementi za presojo pedagoške usposobljenosti kandidata za izvolitev v naziv, ki pa se kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, pri preverjanju pedagoške usposobljenosti tožnice niso ugotavljala. Mnenje študentov o pedagoškem delu tožnice, tudi če bi ne imelo toliko pomanjkljivosti, kot so zgoraj navedena, ne more biti zadostna podlaga za sprejeto odločitev prvostopnega organa. Glede na elemente za presojo pedagoške usposobljenosti kandidata, določene v 53. členu Pravil, bi Senat ... prav gotovo moral upoštevati pravilo sorazmernosti ter ob tehtanju vsakega elementa oceniti pedagoško usposobljenost tožnice.

_Povzetek navedb toženke in prizadete osebe s položajem stranke_

49. Toženka in prizadete osebe s položajem stranke v skupnem odgovoru na tožbo vztrajata na izpodbijanih odločbah ter predlagata zavrnitev tožbe.

50. Menita, da pravno podlago za odločanje na podlagi diskrecijske pravice določajo 6. in 55. člen ZViS ter 25. člen Meril, zaradi česar so navedbe iz II. točke tožbe nepravilne. Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta pri sprejemu odločitve uporabila diskrecijsko pravico in mnenje ŠS UL ... štela za zadosten dokaz, na podlagi katerega tožnica ni primerna oseba za pedagoško delo.

51. Stranki dodatno pojasnjujeta, da postopek imenovanja tožnice v naziv docenta primarno urejata Statut UL in Merila, subsidiarno pa ZUP. Senat UL ... je odločal na podlagi četrtega odstavka 215. člena Statuta UL glede na dokumentacijo, ki mu je bila posredovana na podlagi prvega odstavka 215. člena Statuta ter 25., 37., 39. in 41. člena Meril, ki določajo podlago za odločitev tožene stranke in materialne dokaze, ki jih je organ pri ugotavljanju dejanskega stanja dolžan upoštevati oziroma obravnavati.

52. Menita, da v tožničinem obravnavanem postopku za izvolitev niso bila nepravilno in nepopolno ugotovljena dejstva. Izvolitev ni bila mogoče, ker je prvostopenjski organ ocenil, da negativno mnenje ŠS UL ... izkazuje, da tožnica ni ustrezno pedagoško usposobljena, kar je nujen pogoj za izvolitev v naziv. Opozarjata, da ŠS UL ... nima pravil o dokaznem postopku, na podlagi katerega bi lahko podajal svoja mnenja. Tožničino vsiljevanje takšnih pravil posega v avtonomijo ŠS UL ..., ki ne vodi samostojnega upravnega postopka. Mnenje ŠS UL ... z dne 11. 12. 2014 je obravnaval senat UL ... ob glasovanju o tožničini izvolitvi v naziv docentke in ga v okviru diskrecijske pravice ter Meril samostojno ovrednotil. **K I. točki izreka**

53. Sodišče je na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku v z zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, ker sta se stranki obravnavi pisno odpovedali. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine strank, ki so v sodnem spisu označene kot priloge A1 do A3, B1 do B8 in listine iz spisa toženke.

Tožba ni utemeljena.

54. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Med strankama ni sporno, kakšen volilni izid je bil dosežen, sporen je obseg obrazložitve o tem, kako so bile izvedene volitve v naziv.

55. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadelavanju Vrhovno sodišče RS) sprejelo v sodbi I Up 214/2009 z dne 28. 12. 2009 presodilo, da obrazložitev odločbe toženke (ki je bila prav tako kot toženka v obravnavanem primeru državna univerza), glede na predpisan volilni postopek iz objektivnih in zakonskih razlogov ne more segati preko formalnih razlogov in zajemati razlogov o tem, zakaj se je senat oziroma zakaj so se njegovi posamezni člani odločili glasovati, da se tožnik ne izvoli v naziv. Zato, kot je Vrhovno sodišče RS pojasnilo že v navedeni sodbi, lahko taka odločba vsebuje le obrazložitev, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen. Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 39/2019 z dne 27. 5. 2020 opozori, da navedeno stališče Vrhovnega sodišča namreč temelji na ustavno in zakonsko zagotovljeni avtonomiji Univerze, iz katere med drugim izhaja, da obseg sodnega preizkusa ne more posegati preko okvirov, ki jih ta avtonomija postavlja. Pravica do avtonomije namreč pomeni pravico odločanja v lastnih zadevah, to je v tistih, ki sodijo v univerzitetno področje in zadevajo univerzo oziroma visoko šolo.1 Ustava v 58. členu državo zavezuje, da določi temeljne statusnopravne, kadrovske, upravljavske in finančne okvire delovanja državnih univerz oziroma visokih šol ter uredi temeljna razmerja med subjekti znotraj univerze ter položaj javnosti pri upravljanju univerze in nadzoru nad njenim delovanjem. Pri tem država ne sme omejiti avtonomnosti državne univerze oziroma visoke šole v njeni znanstveno- pedagoški komponenti. Ta med drugim zajema določanje meril in postopka za izvolitev v nazive.2 ZVis avtonomijo državnih univerz (in drugih visokošolskih zavodov) ureja v 6. členu,3 ki v drugem odstavku med drugim določa, da avtonomija tem univerzam zagotavlja predvsem samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom (druga alineja), sprejemanje meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (tretja alineja), volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (četrta alineja) in izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev za zasedbo delovnih mest (peta alineja). Postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se v skladu z merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda (57. člen ZVis). Fakulteta, pri kateri je tožnica vložila vlogo za izvolitev, je članica Univerze v Ljubljani, ki postopek in način odločanja o predlogu za izvolitev v naziv določa v Statutu Univerze Ljubljani (členi od 147 do 156).

56. Kot je izpostavilo Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 39/2019 z dne 27. 5. 2020, univerza o izvolitvah v nazive ne odloča na podlagi javnega pooblastila, saj ne gre za nalogo državne uprave, ki bi jo z zakonom ali na podlagi zakona prenesli nanjo (121. člen Ustave), temveč za nalogo, ki izvirno sodi v samo jedro univerzitetne avtonomije in je po naši ustavni ureditvi upravni organi ne smejo izvrševati. Vrhovno sodišče je že sprejelo tudi stališče, po katerem izvolitev kandidata v določen naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca ni njegova zakonsko določena pravica ali uresničevanje pravno varovanega interesa.4 V nazive kandidate skladno z ZVis avtonomno volijo pristojni organi univerze, skladno z avtonomno določenimi merili in avtonomno določenim postopkom (58. člen Ustave, 6. člen ZVis, 52. člen ZVis in naslednji). Merila za izvolitev v naziv, ki jih skladno z ZVis določi senat univerze oziroma senat visokošolskega zavoda (55. člen), so po svoji vsebini strokovni standardi,5 po katerih se vrednoti upoštevne znanstvene, umetniške, pedagoške, strokovne in druge dosežke kandidata, ki želi pridobiti tak naziv. Zato je, kot je Vrhovno sodišče RS pojasnilo že v sodbi X Ips 131/2017, izvolitev po svoji naravi izraz priznanja kakovosti navedenih dosežkov, če jih kot ustrezne ob uporabi navedenih meril avtonomno ovrednotijo pristojni organi univerze in njenih članic. Posledično iz tega izhaja, da se tudi pravilnost odločitev organov univerze lahko vsebinsko preizkuša zgolj s pravnimi sredstvi, ki so po ZVis oziroma statutu univerze kandidatu, ki ni bil izvoljen v zaprošeni naziv, na voljo v okviru in mejah samih organov univerze, npr. s pritožbo zoper odločbo senata. Drugačna ureditev, torej morebitna zakonska določitev možnosti sodnega uveljavljanja pravice ali pravnega sredstva do izvolitve v navedene nazive, bi pomenila nedopusten poseg v ustavno zagotovljeno avtonomijo univerze. Presoja pravilnosti takega vrednotenja je torej sodišču odtegnjena že po sami Ustavi (58. člen). Sodišče sledi tudi stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 39/2019 z dne 27. 5. 2020, da omenjeno izrecno zakonsko pooblastilo univerzi (in drugim visokošolskim zavodom), da postopek in pravila izvolitve v nazive podrobneje uredi v svojem statutu (57. člen ZVis), pomeni tudi, da je v celoti izključena uporaba ZUP, razen če bi na podlagi lastne odločitve uporabo njegovih pravil sprejela univerza sama (z določitvijo v statutu). Vrhovno sodišče RS je že v sodbi X Ips 131/20177 z dne 3. 9. 2019 pojasnilo, zakaj pri tem odločanju ne gre za upravno zadevo (2. člen ZUP), prav tako pa tudi ne za drugo javnopravno stvar, kjer bi se pravila upravnega postopka uporabljala smiselno. To pomeni, da so glede teh odločitev neupoštevna tudi pravila ZUP o oblikovanju obrazložitev upravnih odločb. 57. Po navedenem in kot je Vrhovno sodišče RS pojasnilo tudi v sodbi X Ips 131/2017 z dne 3. 9. 2019, sodno varstvo, ki ga določa ZVis, ne pomeni spora zoper upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi kandidata, saj toženka ni izdala upravnega akta v smislu ZUS-1 (2. člen). ZVis je sicer določil pravico do sodnega varstva v upravnem sporu zoper odločbo, izdano v postopku za izvolitev v naziv (oziroma v postopku za odvzem naziva, 59. člen ZVis),6 vendar ta glede na naravo odločitve ni namenjena možnosti sodnega uveljavljanja izpolnjevanja vsebinskih meril pridobitve naziva, temveč varstvu procesnih pravic kandidata v postopku odločanja o njegovi prošnji za izvolitev v naziv. To so tudi edine pravice, ki jih kandidatu v zvezi s tem postopkom ob pravilni ustavnoskladni razlagi ZVis in ZUS-1 lahko zagotavlja sodišče v upravnem sporu.

58. Kot utemelji Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 39/2019 z dne 27. 5. 2020, je namreč odločitev o izvolitvi v naziv po vsebini predmet avtonomne strokovne presoje pristojnih organov univerze. Zato je tudi vprašanje vsebine obsega njene utemeljitve oziroma obrazložitve izraz navedenega avtonomnega strokovnega vrednotenja, česar sodišče ne more ocenjevati, saj bi s tem stopilo na polje presoje tiste vsebine, ki mu je po Ustavi odtegnjena. Zato se tudi pravna dolžnost obrazložitve oblastvenih odločitev, kot izraz spoštovanja pravice iz 22. člena Ustave7 ne po svoji vsebini ne po svoji funkciji ne razteza na avtonomne, strokovne odločitve univerze in visokošolskih zavodov, v katerih se ne odloča o pravicah ali obveznostih strank. Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 131/2017 v zvezi s tem vprašanjem pojasnilo, da je sicer pomembno, da je v primeru neuspeha vsak kandidat, ki je zaprosil za izvolitev v določen naziv, seznanjen s pomanjkljivostmi, ki jih mora odpraviti, oziroma pogoji, ki jih mora (še) izpolniti, vendar pa je to dolžnost, ki se mora zagotavljati na podlagi jasno opredeljenih ter javno objavljenih meril ter v okviru ustrezne komunikacije s kandidati v okviru univerze in njenih članic, ne prek formalne obveznosti obrazložitve, kot to velja za upravne akte, in ne prek sodišča v okviru sodne presoje na podlagi ZVis. To pomeni, da vprašanj izpolnjevanja znanstvenih, umetniških, pedagoških in drugih zahtev meril za izvolitve v naziv po njihovi naravi sodišče v upravnem sporu ne more razreševati.

59. Sodišče sprejema stališče Vrhovnega sodišča v sklepu X Ips 39/2019 z dne 27. 5. 2020, da kolikor se navedena ustavna določba glede na možnost sodnega varstva kandidata (59. člen ZVis) razteza na postopke za izvolitev v naziv, po navedenem to lahko pomeni le, da je univerza obrazložitev dolžna podati le glede uresničevanja procesnih pravic kandidata, torej le s predstavitvijo poteka postopka in utemeljitvijo, ki omogoča preizkus, ali je odločanje potekalo v predpisanih okvirjih, kot to izhaja tudi že iz sodbe Vrhovnega sodišča I Up 214/2009 in zato odstopa od sprejetega stališča naslovnega sodišča iz sodbe 144/2016-18 z dne 17. 10. 2018. Preizkus sodišča prve stopnje preko teh okvirov ne more in ne sme posegati. V nasprotnem primeru bi sodišče prve stopnje nedopustno poseglo v toženkino ustavno (58. člen Ustave) in zakonsko (po (ZVis) zagotovljeno avtonomijo.

60. Glede na vsebino, ki je lahko predmet sodnega preizkusa, mora odločba v postopku habilitacije vsebovati obrazložitev o tem, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen in to tako, da je mogoč preizkus, ali je postopek tekel v predpisanih okvirjih.

61. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je 12. 2. 2013 je tožnica vložila vlogo za ponovno (tretjo) izvolitev v naziv docentka za področje ... pri UL ... Senat UL ... je na podlagi Meril na 17. redni seji dne 4. 3. 2015 ugotovil: (i) da tožnica izpolnjuje splošne pogoje za izvolitev v naziv, posebne pogoje za izvolitev v naziv docent oz. pogoje za ponovno izvolitev v naziv docent, (ii) da ima izkazan ustrezen znanstveni naslov (doktor znanosti), izkazano usposobljenost za strokovno delo, pozitivne ocene vseh poročevalcev o strokovni usposobljenosti in pedagoškem delu ter aktivno znanje enega svetovnega jezika, (iii) da je ŠS UL ... glede tožničine pedagoške usposobljenosti podal negativno mnenje. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so po opravljeni razpravi na redni seji, o tožničini vlogi in celotnem gradivu za imenovanje v naziv, v skladu z 52. členom Pravil UL ... z dne 10. 12. 2014 člani Senata UL ... o predlogu za tožničino izvolitev v naziv odločali na dopisni seji dne 13. 3. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je glasovnice oddalo 24 članov senata, od katerih so bile 3 glasovnice neveljavne, 3 člani so glasovali za ponovno imenovanje, 18 članov pa je glasovalo proti. Senat UL ... torej z večino oddanih glasov ni izglasoval sklepa št. 5, da se tožnico ponovno izvoli v naziv docentke za področje ...

62. Iz izpodbijane odločbe dalje izhaja, da se je upoštevajoč sodbo naslovnega sodišča IU 144/2016 z dne 17. 10. 2018 v ponovljenem postopku, Senat UL ... na 13. redni seji dne 19. 12. 2018 seznanil s celotnim gradivom, o njem razpravljal in ugotovil, da v konkretnem primeru ni dvoma, da je bila tožnica strokovnjakinja na svojem delovnem področju, da je aktivno sodelovala pri znanstvenih in strokovnih projektih ter aktivno objavljala znanstvena in strokovna dela. Senat UL ... se je v ponovljenem postopku v okviru razprave na seji dne 19. 12. 2018, zaradi napotil Upravnega sodišča Republike Slovenije ter odgovora tožnice, ukvarjal predvsem z negativnim mnenjem ŠS UL ... 11-12-14. Na koncu razprave je bilo še izrecno poudarjeno, da je za odločitev v konkretnem primeru pomembno predvsem dejstvo, da morajo člani Senata UL ..., poleg vsega gradiva, upoštevati tudi lastna zaznavanja, saj odločajo tudi na podlagi lastnega poznavanja zadeve. Po opravljeni razpravi na redni seji dne 19. 12. 2018 o tožničini vlogi in celotnem gradivu za imenovanje v naziv, v skladu z 52. členom Pravil UL ... z dne 10. 10. 2014, so člani Senata UL ... o predlogu za tožničino izvolitev v naziv odločali na dopisni seji. Od skupaj 28 članov Senata UL ... je glasovnice oddalo 20 članov Senata UL ... in prav vsi so glasovali proti izvolitvi v naziv. Glede na to, Senat UL ... z večino glasov na dopisni seji z dne 7. 1. 2019 ni izglasoval sklepa št. 8.1., ki je določal, da se tožnica ponovno izvoli v naziv docentke za področje ...

63. Glede na že povzeto stališče Vrhovnega sodišča RS iz sklepa X Ips 39/2019 z dne 27. 5. 2020, po ugotovitvi, da izpodbijana odločba vsebuje obrazložitev tako glede uresničevanja procesnih pravic tožnice, kot tudi predstavitev poteka postopka in utemeljitev, ki omogoča preizkus, da je odločanje potekalo v predpisanih okvirjih, je sodišče tožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno.

64. Sodišče na tem mestu poudarja, da je tožničina tožba v točki II, III, IV, V in VI dobesedni prepis pritožbe tožnice z dne 31. 1. 2019, o kateri je odločal Senat UL in se do v pritožbi uveljavljenih razlogov tudi v celoti opredelil. Pri tem sodišče ugotavlja, da tožnica kršitve procesnih pravic v tožbi niti ni konkretizirano zatrjevala, kljub sicer uvodoma podanem tudi tožbenemu razlogu bistvene kršitve pravil postopka. Tožnica namreč v tožbi, ki je v točkah II, III, IV, V, VI sicer dobesedni prepis pritožbe z dne 31. 1. 2019, ponavlja očitke, ki se nanašajo na vsebinsko presojo. Tožnica namreč povzeto izpodbija ugotovitev toženke o presoji tožničine pedagoške usposobljenosti za naziv, kar, kot je že zapisalo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 131/2017 ne more biti predmet presoje v upravnem sporu. Vprašanj izpolnjevanja znanstvenih, umetniških, pedagoških in drugih zahtev meril za izvolitve v naziv, po presoji Vrhovnega sodišč RS, po njihovi naravi, sodišče v upravnem sporu ne more razreševati. S presojo ali je toženka pravilno ali ne ugotovila pedagoško (ne)usposobljenost tožnice, se sodišče torej v upravnem sporu ne sme ukvarjati, ker bi s tem nedopustno poseglo v toženkino ustavno (58. člen Ustave) in zakonsko (po (ZVis) zagotovljeno avtonomijo.

65. Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

**K II. točki izreka**

66. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 O tem Ustavno sodišče v odločbah št. U-I-34/94 z dne 22. 1. 1998 in U-I-22/94 z dne 25. 5. 1995. 2 Tako odločba Ustavnega sodišča U-I-34/94 z dne 22. 1. 1998. 3 Univerza je avtonomni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem (prvi odstavek 6. člena ZVis). 4 Sodba Vrhovnega sodišča X Ips 131/2017 z dne 3. 9. 2019. 5 Skladno z devetim členom 55. člena ZVis morajo biti merila mednarodno primerljiva in se javno objavijo. 6 Prvi odstavek 2. člena ZUS-1 določa tudi, da se v upravnem sporu lahko poleg o sporih glede zakonitosti upravnih aktov odloča tudi o zakonitosti drugih aktov, če tako določa zakon. 7 Ta vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih