Jedro

Prekoračitev tožbenega zahtevka je absolutno bistvena kršitev postopka, vendar pa v postopku v sporu majhne vrednosti ne predstavlja kršitve iz drugega odstavka 339.čl. ZPP, zato te kršitve, četudi je do nje prišlo, v postopku v sporu majhne vrednosti ni mogoče upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: v prvem odstavku izreka ugotovilo, da obstajajo terjatve tožeče stranke do tožene po računih, kot so podrobno navedeni v izreku sodbe, v skupnem znesku 469.137,24 SIT; v drugem odst. izreka ugotovilo, da obstajajo terjatve tožene stranke do tožeče stranke po računih, navedenih v izreku sodbe, v skupnem znesku 391.148,88 SIT, zatem je v tretjem odst. Izreka opravilo pobotanje ugotovljenih medsebojnih terjatev iz prvega in drugega odstavka izreka, po pobotanju pa obdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 3.5.2006 v 1. in 3. točki deloma v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči še znesek 913,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od glavnice 752,71 EUR od 25.10.2008 do plačila ter od izvršilnih stroškov v višini 64,93 EUR pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi; od zneska 15.560,00 SIT od 3.5.2006 do 31.12.2006 v evrski protivrednosti in od 64,93 EUR od 1.1.2007 do plačila, vse v roku osmih dni. Glede pravdnih stroškov pa je še odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje nadaljnje stroške spora.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlaga njeno razveljavitev. Navaja, da sodbo izpodbija le deloma in sicer zaradi absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih je sodišče zagrešilo s tem, da je pri obrestnem obračunu upoštevalo tudi zakonske zamudne obresti po 5.4.2006, to je po dnevu vložitve predloga za izvršbo, ki jih tožnik niti ni zahteval. S svojo odločitvijo je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre pri predmetnem sporu za spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZGD-D). Po določilih prvega odstavka 458. člena ZPP-D pa se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Prekoračitev tožbenega zahtevka je sicer absolutno bistvena kršitev postopka, vendar pa v ne predstavlja kršitve iz drugega odstavka 339.čl. ZPP, zato te kršitve, četudi je do nje prišlo, v postopku v sporu majhne vrednosti ni mogoče upoštevati. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje (353.čl. ZPP).