Jedro

Revizija ni dovoljena, če se tožbeni zahtevek nanaša na priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožbo tožeče stranke štelo za revizijo, ker zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77 - v nadaljevanju ZPP) oziroma zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) ne poznata pritožbe kot rednega pravnega sredstva na tretji stopnji. S tem, ko je vlogo sprejelo kot revizijo, pa je moralo uporabiti tiste določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter ZPP, ki veljajo za to pravno sredstvo. Tako je v 37. členu zakona o delovnih in socialnih sodiščih določeno, da revizija ni dovoljena v sporih zaradi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro (146. člen do 158. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

Tožeča stranka je s tožbo zahtevala priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki ji je bila pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odklonjena. Ker se njen tožbeni zahtevek nanaša na pravice do invalidnine za telesno okvaro, revizija ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo pa revizijsko sodišče zavrže (392. člen ZPP). To pomeni, da se ne sme spuščati v vsebinske razloge, ki so v reviziji navedeni in zato nanje tudi ne sme odgovarjati. Revizijsko sodišče tudi nima pooblastil, na podlagi katerih bi lahko ukrepalo po uradni dolžnosti in zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču na prvi stopnji.

Ker revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče na podlagi 2. odstavka 389. člena v zvezi z 392. členom ZPP zavrglo.