Jedro

Tudi po presoji revizijskega sodišča sta upravna organa obeh stopenj pravilno uporabila določbe 29. člena ZST, saj tožnica kljub prejetemu opominu ni plačala sodnih taks v upravnem sporu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka) je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 24.1.2005. Z njo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana, Izpostava Grosuplje z dne 30.12.2003, s katero je bilo tožnici naloženo plačilo redne sodne takse v znesku 72.200 SIT, 50 % povišane sodne takse kot kazenske takse v znesku 36.100 SIT in sodne takse za opomin v znesku 14.250 SIT, skupaj torej 122.550 SIT (1. točka izreka) ter zavrnila zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka). V 2. točki izreka izpodbijane sodbe pa je zavrnila zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka se v obrazložitvi odločbe sklicuje na določbe 1. odstavka 3. člena ter 4., 26. in 29. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) ter ugotavlja, da je prvostopni organ tožnici v skladu z navedeno določbo pravilno naložil plačilo taksnih obveznosti. Prvostopna odločba je bila izdana na podlagi obvestila Upravnega sodišča RS v Ljubljani, opr. št. U 696/2001-26 z dne 8.12.2003, iz katerega je razvidno, da tožnica, kot taksna zavezanka v upravnem sporu, ki ga je sprožila zoper Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi statusa zaščitene kmetije, kljub dne 17.11.2003 prejetemu opominu, ni plačala sodnih taks v višini 800 točk za tožbo, 1000 točk za sodbo in 2000 točk za pritožbo. Prav tako ni plačala sodnih taks za opomin v višini 250 in 500 točk. Po ugotovitvi tožene stranke je bila redna sodna taksa za tožbo, sodbo in pritožbo zoper sodbo, glede na vrednost točke 19,00 SIT pravilno določena v skupnem znesku 72.200 SIT ter za opomin v znesku 14.250 SIT. Prvostopni organ je tudi pravilno upošteval, da se v primeru, ko zavezanec sodne takse ne plača, naloži tudi plačilo 50 % pribitka nanjo kot kazenska taksa, ki v tem primeru znaša 36.100 SIT.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke in se pridružuje razlogom, ki jih je za svojo odločitev navedla tožena stranka. Navaja, da med strankama ni spora o tem, da tožnica sodnih taks v upravnem sporu opr. št. U 696/2001 ni plačala. Tako je to dejstvo, v skladu z določbo 29. člena ZST sporočilo pristojnemu davčnemu uradu, ki je izdal predmetno prvostopno odločbo. Odločitev prvostopnega organa in tožene stranke je tako pravilna in utemeljena na določbi 29. člena ZST. Zavrnilo je tudi tožničin zahtevek za povrnitev stroškov postopka in se pri tem sklicevalo na določbo 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v upravnem sporu po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-68/04-14 z dne 6.4.2006 (Uradni list RS, št. 45/06) zvezi s 16. členom ZUS primerno uporablja tudi za odmero stroškov v upravnem sporu, katere predmet je presoja zakonitosti upravnega akta.

Tožnica smiselno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da ne dolguje nobenih sodnih taks in da naj jih plača kar upravna enota Grosuplje, ki je izdala odločbo. Vse njene upravičene pritožbe se zavračajo in se obenem od nje zahteva plačilo ogromne vsote raznih taks. Na ta način bi se ji rado odvzelo kmetijo, oziroma bi se jo s temi taksami tako obremenilo, da bi gospodarsko propadla. Zahteva, da se zavrnejo vsi zahtevki za plačilo taks, ki se od nje terjajo, ker so popolnoma neupravičeni.

Revizija ni utemeljena.

Ni podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Po določbi 29. člena ZST sporoči sodišče, če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v 26. členu tega zakona, to v nadaljnjem roku 15 dni pristojnemu davčnemu uradu, kjer ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče, naj takso prisilno izterja (1. odstavek 29. člena ZST). Ko prejme pristojni davčni urad sporočilo, izda odločbo, s katero naloži taksnemu zavezancu, naj v 15 dneh od prejema odločbe plača dolžno takso in 50 % pribitka nanjo kot kazensko takso. Če taksni zavezanec v tem roku takse ne plača, se obe taksi prisilno izterjata (2. odstavek 29. člena ZST).

Tudi po presoji revizijskega sodišča sta upravna organa obeh stopenj pravilno uporabila določbe citiranega 29. člena ZST, saj tožnica kljub prejetemu opominu ni plačala sodnih taks v upravnem sporu št. U 696/2001, tožnica pa tega niti ne zatrjuje.

Ker ni podan uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1. Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da tožničina pritožba ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato je pritožbo v skladu z navedeno določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.