Jedro

Vprašanje razlage pojma očitne pomote v primeru, ko kvalificiran pravnik odgovor na tožbo naslovi in pošlje na napačno sodišče.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniki zahtevajo plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jim nastala zaradi smrti I. I. Navajajo, da je umrl zaradi napačnega zdravljenja pri drugi toženki. Druga toženka je na tožbo odgovorila zadnji dan roka, odgovor pa je namesto na krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kopru poslala na Okrožno sodišče v Ljubljani. Koprsko sodišče ga je tako prejelo šele po izteku roka za odgovor.

Izdalo je (delno) zamudno sodbo, s katero je drugi toženki naložilo, da prvi tožnici plača 23.135,55 EUR, drugemu tožniku 14.023,28 EUR, tretji tožnici 15.288,40 EUR, četrti tožnici pa 9.738,40 EUR odškodnine. V presežku je (z delno sodbo) tožbeni zahtevek zoper drugo toženko zavrnilo.

2. Višje sodišče je pritožbi tožnikov in druge toženke zavrnilo.

3. Zoper del sodbe, s katerim je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, predlog za dopustitev revizije pravočasno vlaga druga toženka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo dopusti glede vprašanj:

1. Ali je odločitev sodišča, ko v predmetni zadevi odgovora na tožbo ni upoštevalo kot pravočasnega (277. člen ZPP) procesno in materialnopravno pravilna?

2. Ali je tolmačenje pojma „očitna pomota“ iz osmega odstavka 112. člena ZPP, ko dosedanja sodna praksa dopušča očitno pomoto le v primerih, ko gre za napako pri pošiljanju, ne pa tudi pri pisnih pomotah v vlogi procesno in materialnopravno pravilna?

3. Ali je ravnanja, obveznosti in načela skrbnosti pooblaščenca iz zaposlitve enačiti z ravnanji, obveznostmi in načeli skrbnosti pooblaščencev, ki zastopanje opravljajo kot dejavnost (npr. odvetniki)?

4. Ali je odločitev sodišča, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe na podlagi 318. člena ZPP procesno in materialno pravno pravilna?

5. Ali je tožba sklepčna in iz nje izhajajo vse pravno-relevantne okoliščine (opredelitev protipravnosti, vzročne zveze in odgovornosti), da predstavlja podlago za izdajo zamudne sodbe?

6. Ali so navedbe tožeče stranke v tožbi v nasprotju z listinami, ki jih je predložila tožeča stranka sama ter je odločitev o izdaji zamudne sodbe materialno in procesno zmotna?

7. Ali je tolmačenje pravnega standarda pravične denarne odškodnine zaradi smrti bližnjega v konkretni zadevi materialnopravno pravilno glede na starost pokojnega in osnovno bolezen, ki ima za posledico kratko življenjsko prognozo? Navaja, da je pri zapisu krajevno pristojnega sodišča prišlo do očitne pomote in da 112. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne določa, da bi pomota morala biti opravičljiva. Sodna praksa, ki ta pojem tolmači zelo restriktivno, se ji zdi prestroga. Poudarja, da ta kvalificirane pravnike (sploh če to niso odvetniki) v primerjavi z drugimi osebami in drugimi poklici neupravičeno obravnava neenako. Ukrep izdaje izdaje zamudne sodbe zaradi zamude z odgovorom na tožbo, naj bi bil tudi nesorazmeren. Njegova posledica je namreč trajna izguba pravice do sodnega varstva, kar naj bi bilo v očitnem nesorazmerju z morebitno koristjo od neupoštevanja odgovora, ki naj bi se kazala (le) v pospešitvi postopka.

Tudi sicer meni, da pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni, ker je tožba nesklepčna, iz dokazov, ki so jih predložili tožniki pa ne izhaja njena utemeljenost. Meni, da bi se sodišče moralo opredeliti tudi do dokazov, na predložitev katerih je tožeča stranka pozvala toženke, postaviti pa bi moralo tudi izvedenca. Ker tega ni storilo, naj bi napačno ugotovilo odločilna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodba (sodišča prve stopnje) naj bi bila tudi premalo obrazložena - tako glede temelja kot glede višine tožbenega zahtevka.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). V konkretnem primeru zastavljena vprašanja teh kriterijev ne izpolnjujejo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).