Jedro

Za odvzem poslovne sposobnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je oseba odvisna od alkohola, ampak mora biti izpolnjen tudi pogoj, da je zaradi takšne odvisnosti, ki vpliva na psihofizično stanje, oseba ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Od stopnje ugotovljene (ne)sposobnosti skrbeti zase je odvisna stopnja odvzema poslovne sposobnosti (popoln ali delni odvzem).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavnim sklepom I. G. popolnoma odvzelo poslovno sposobnost ter mu odvzelo aktivno in pasivno volilno pravico za vse vrste volitev v Republiki Sloveniji.

2. Proti temu sklepu se nasprotni udeleženec pritožuje in predlaga pritožbenemu sodišču, da ga spremeni oziroma razveljavi. Navaja, da po izdelavi izvedeniškega mnenja sodišče ni razpisalo naroka, na katerem bi lahko nasprotni udeleženec predlagal morebitne dokaze oziroma podal svoja stališča. Vztraja pri angažiranju drugega izvedenca, saj je splošno znano, da izvedenci svojih mnenj, ko jih enkrat podajo, niso pripravljeni kakorkoli spreminjati. Res je, da na dopis izvedenca nasprotni udeleženec ni imel pripomb, saj jih tudi ni mogel imeti, ker izvedenec ni nič konkretnega navedel. Še naprej pa je obstajal predlog za angažiranje drugega izvedenca v vlogi kot pripomba na izvedeniško mnenje. Vprašanje je, ali so sploh podani pogoji, da se nasprotnega udeleženca poziva k plačilu predujma, ker se postopek vodi zoper njega in se je očitno sodišče postavilo na stališče, naj sam dokazuje, da je poslovno sposoben. Izvedenec je le pregledal zdravstveni karton nasprotnega udeleženca, ni pa opravil razgovora z osebnim zdravnikom, da bi preveril, kako je prišlo do zapisa diagnoze sindrom odvisnosti od alkohola. Povsem normalno je, da je bil nasprotni udeleženec razdražljiv, ko je izvedenec nenapovedano prišel k njemu domov in mu povedal, zakaj je prišel, samo vulgarni izrazi, ki jih izvedenec ne navede, ne pomenijo, da je nasprotni udeleženec poslovno nesposoben. Izvedenec se očitno ni prepričal, ali ima nasprotni udeleženec še kakšno drugo bolezen, ki bi lahko vplivala na njegovo zdravstveno stanje, saj je kar zaključil, da je pač odvisen od alkohola na podlagi enega kratkega obiska in zapisa v zdravstvenem kartonu. Iz samega zaslišanja nasprotnega udeleženca se je sodišče lahko prepričalo, da še kako razume, kaj se dogaja, odgovarjal je na vsa vprašanja, njegovi odgovori so bili jasni in logični. Iz izpovedi prič izhaja, da se je nasprotni udeleženec popravil, kar se tiče čistoče v hiši in okolici ter glede preskrbljenosti za prehrano in prevoze. Stanje pri nasprotnem udeležencu se je izboljšalo, sam se tudi zaveda, da je potrebno živeti odgovorno. V zadnjem času je prenehal piti in je obiskal tudi zdravnika, da se je skupno poiskalo poti za naprej. Da bo z institutom skrbnika zanj poskrbljeno, se nasprotni udeleženec ne more strinjati, saj ima že sedaj v tem postopku z začasnim skrbnikom slabe izkušnje in se postavlja vprašanje, ali je skrbnik res najboljša stvar za nasprotnega udeleženca. Poudarja, da so zadaj za vsem skupaj popolnoma drugi interesi brata – predlagatelja, zato meni, da ni pogojev za odvzem poslovne sposobnosti in za odvzem volilne pravice.

3. Predlagatelj je vložil odgovor na pritožbo, v katerem zavrača vse pritožbene trditve kot neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa. Odgovor na pritožbo je vložil tudi Center za socialno delo S. kot udeleženec postopka. Ne strinja se s pritožbo, češ da je nasprotni udeleženec sposoben odločati o sebi ter da se je stanje pri njem v vseh ozirih izboljšalo. Od januarja 2013 v sodelovanju z začasnim skrbnikom tedensko spremljajo življenjske razmere nasprotnega udeleženca. Ker sam ni sposoben urejati financ, mu pri tem pomagajo. Po smrti njegove prijateljice D. K. je bila zanj ponovno vzpostavljena storitev pomoči na domu. Razgovori tečejo v smeri zdravljenja alkoholizma, vendar se nasprotni udeleženec zdravljenju glasno upira. Zaradi opitosti je padel in se lažje poškodoval ter bil odpeljan v Splošno bolnišnico B.. Kljub omejitvi z denarnimi sredstvi in podpori pri njegovi oskrbi, nasprotni udeleženec ne skrbi za svoje osebne potrebe (higiena, zdravje). Glede premoženja je bilo ugotovljeno, da je parcela, ki jo je prodal sosedu, po njegovi izpovedi za 200,00 EUR, vredna 2.812,00 EUR. Zato ocenjujejo, da je odločitev o popolnem odvzemu poslovne sposobnosti pravilna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86, v nadaljevanju ZNP) v določbah 44. do 56. člena ureja postopek za odvzem poslovne sposobnosti. V tem postopku sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP). Za odvzem poslovne sposobnosti torej ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je oseba odvisna od alkohola, ampak mora biti izpolnjen tudi pogoj, da je zaradi takšne odvisnosti, ki vpliva na psihofizično stanje, oseba ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Od stopnje ugotovljene (ne)sposobnosti skrbeti zase je odvisna stopnja odvzema poslovne sposobnosti (popoln ali delni odvzem).

6. Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede pravilnosti odločitve o odvzemu poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu. Dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča jasno kažejo, da nasprotni udeleženec zaradi hude zasvojenosti z alkoholom (diagnoza sindrom odvisnosti od alkohola) v celoti ni več sposoben skrbeti zase. Posledice so hude motnje na področju socialnega funkcioniranja, ki potencialno ogroža njegov ekonomski status. Nasprotni udeleženec potrebuje tujo pomoč, brez katere ne bi mogel živeti, ker si ne pripravlja hrane, ne skrbi za osebno higieno in ne za urejenost doma. Poleg tega je nasprotni udeleženec že prodajal svoje nepremičnine za očitno neprimerno nizko ceno ter nerazumno trošil denar za „prijatelje“, s tem sam sebe spravil v pomanjkanje in v dolgove. Navedene ugotovitve sodišča temeljijo na izpovedi predlagatelja ter prič, predvsem delavk Centra za socialno delo S., ki je že tekom postopka delno poskrbel za prehrano, čiščenje prostorov ter plačilo položnic nasprotnega udeleženca, predvsem pa na mnenju izvedenca psihiatrične stroke. Izvedenec ugotavlja, da opisi vedenja nasprotnega udeleženca kažejo na škodljivo uživanje alkohola in hujšo psihično prizadetost, za katero ne more podati ocene, ali in v kolikšni meri bi se z zdravljenjem in abstiniranjem izboljšala. Z nasprotnim udeležencem je poskušal opraviti razgovor, vendar zaradi odklonilnega vedenja nasprotnega udeleženca pogovor ni bil mogoč. Nasprotni udeleženec po mnenju izvedenca v celoti ni več zmožen skrbeti zase, za svoje pravice in koristi in potrebuje skrbnika, pri čemer tudi v primeru, da bi bil deležen socialne oskrbe, ta ne bo preprečila njegovega nadaljnjega propadanja.

7. Sodišče prve stopnje je postopek odvzema poslovne sposobnosti v celoti izpeljalo v skladu z določbami ZNP in pritožba za drugačne trditve nima podlage. Nasprotni udeleženec je imel tekom celotnega postopka možnost podajati svoja mnenja in stališča, tudi glede izvedenskega mnenja, saj je podal pisne pripombe na izvedensko mnenje in predlagal dopolnitev, po prejemu dopolnitve pa sporočil sodišču, da nima pripomb na dopolnitev izvedenskega mnenja. Za postavitev drugega izvedenca tudi ni razlogov (drugi odstavek 254. člena ZPP), saj je mnenje izvedenca strokovno, jasno in popolno, odgovoril je tudi na pripombe nasprotnega udeleženca. Sodišče je nasprotnega udeleženca tudi zaslišalo (47. člen ZNP), iz njegovega zaslišanja pa izhaja, da tako, kot ves čas postopka, zanika odvisnost od alkohola in je povsem nekritičen glede svojih zmožnosti skrbeti sam zase. V pritožbi sicer zagotavlja, da se je stanje pri njem izboljšalo, da je poskrbljeno za čistočo, hrano, da je zadnjem času tudi prenehal piti in obiskal zdravnika. Vse navedeno na odločitev ne more vplivati. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na stanje nasprotnega udeleženca ob izdaji sklepa. Seveda pa je v določbi 52. člena ZNP podlaga, da nasprotni udeleženec predlaga vrnitev poslovne sposobnosti, ko oziroma če bi se spremenile okoliščine, zaradi katerih mu je sodišče prve stopnje s sklepom odvzelo poslovno sposobnost. Na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor, je posledica odvzema poslovne sposobnosti tudi odvzem pasivne in aktivne volilne pravice.

8. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.