- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cpg 150/2000
ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CPG.150.2000 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pritožnica nasprotuje tudi zaključkom prvostopnega sodišča, ki so dejanske narave (vsebina premissae minor sodniškega silogizma) in jih v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. točki in v 3. točki izreka. Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene (nadaljnje) pravdne stroške v višini 101.174,68 SIT z zamudnimi obrestmi.
Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala, da naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnici ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da s tožečo stranko ni bila nikoli v poslovnem razmerju, ker ni podpisala pogodbe o snovanju in izvajanju odnosov z javnostmi za plačilno kartico Aktiva. Izpodbijana sodba namreč na tem ne temelji, pač pa na dejstvu, da je bil dejanski naročnik storitev tožeče stranke koordinacijski odbor, katerega članica je bila tudi tožena stranka. Podpisala je pravilnik o delu koordinacijskega odbora in v njem tudi aktivno sodelovala. Njena zaveza za plačilo vtoževanega zneska pa izhaja na podlagi obveznega stališča, ki ga je sprejel koordinacijski odbor in mu sama, čeprav je sodelovala na seji, ni nasprotovala. Pritožnica nasprotuje tudi takim zaključkom prvostopnega sodišča, ki pa so dejanske narave (vsebina premissae minor sodniškega silogizma) in jih zato v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati (1. odst. 458. člena ZPP).
Ob ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo (600. člen ZOR). Tako se pokaže, da ni podan izrecno uveljavljani in dopustni pritožbeni razlog. Ker pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni najti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člena ZPP).
Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje sklenilo, da sama trpi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP).