Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se zoper tožnika vodi izvršilni postopek na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru. Iz vsebine dopolnitve prošnje kot tudi same tožbe je razvidno, da se tožnik z navedeno odločitvijo pravdnega sodišča ne strinja. Toženka ga je dvakrat pozvala k dopolnitvi prošnje, nato pa jo kljub določeni nejasnosti obravnavala tako z vidika vložitve pravnih sredstev zoper sodbo kot tudi zoper sklep o izvršbi. V zvezi z navedenimi ugovori je bilo tožniku pravilno pojasnjeno, da je pravnomočno sodbo mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, tožnik pa kljub dvakratnemu pozivu ni konkretno navedel, da obstaja kateri izmed razlogov za vložitev le-teh.

Toženka je svojo odločitev v delu, ki se nanaša na BPP za izvršilni postopek, pravilno oprla tudi na četrto alinejo 8. člena ZBPP.

Tožnik ne v prošnji ne v tožbi ne navaja ugovornih razlogov v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz njene obrazložitve izhaja, da ga toženka tožnika dvakrat pozvala k vsebinski dopolnitvi prošnje, pri čemer mu je podrobno obrazložila osnove pravdnega in izvršilnega postopka. Ugotovila je, da se zoper tožnika pod opr. št. I 202/2024 vodi izvršba. Nestrinjanje s sodbo pravdnega sodišča, ki v izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov, na katerega je izvršilno sodišče vezano, pa ni eden od razlogov, iz katerega je po določbi prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mogoče vložiti ugovor. Upoštevajoč 4. alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožniku zato ni mogoče dodeliti BPP. Tudi sicer tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi, saj je sodba pravdnega sodišča pravnomočna in jo je mogoče izpodbijati zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi. Tožnik pa ni podal nobenih konkretiziranih navedb, ki bi upravičevale dodelitev BPP na tej podlagi.

2.Tožnik v tožbi pojasnjuje, da ga je toženka pozvala na dopolnitev prošnje za BPP, ker pa je laik, je podal odgovor na prvi poziv, ne pa tudi na drugega, saj ni vedel, kaj in kako odgovoriti. Pojasni, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah 065 I 202/2024 temelji na sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru II P 110/2023, zoper katero je vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo. Sodišču predlaga, da ugotovi nezakonitost podlage za sklep o izvršbi, ugotovi naj tudi, da je bilo z navedenimi dejanji poseženo v njegove pravice iz 14. in 22. člena Ustave RS. Delu izvršitelja ne nasprotuje, saj le-ta opravlja svoje delo, nasprotuje pa obstoju samega dolga. Začetek pravdnega postopka namreč sloni na dejanjih, ki se lahko kvalificirajo kot kazniva dejanja, zato je izvršba nezakonita.

3.Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri dosedanjih navedbah. Pojasni potek postopka, v katerem je tožniku v pozivu na dopolnitev prošnje podrobno pojasnila njegov pravni položaj, vendar se tožnik do njenih navedb ni opredelil, tudi v tožbi ne navaja nobenega razloga, ki bi kazal na možnost uspeha bodisi v izvršilnem postopku bodisi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Nestrinjanje z odločitvama okrajnega in višjega sodišča pa ne more biti podlaga za dodelitev BPP.

4.Tožba ni utemeljena.

5.Uvodoma sodišče pojasnjuje, da je predmet tega spora presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, torej odločbe organa za BPP št. Bpp 1029/2024 z dne 19. 12. 2024, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. Tožbene navedbe, ki se nanašajo na njegovo nestrinjanje z odločitvijo Okrajnega sodišča v Mariboru in posledično nezakonitostjo izvršbe, za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe niso relevantne. Iz tega razloga se sodišče do njih ne opredeljuje.

6.Toženka je svojo odločitev utemeljila na določbi 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

7.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se zoper tožnika vodi izvršilni postopek na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru v zadevi II P 110/2023, kar med strankama ni sporno. Iz vsebine dopolnitve prošnje kot tudi same tožbe je razvidno, da se tožnik z navedeno odločitvijo pravdnega sodišča ne strinja. Toženka ga je dvakrat pozvala k dopolnitvi prošnje, nato pa jo kljub določeni nejasnosti obravnavala tako z vidika vložitve pravnih sredstev zoper sodbo kot tudi zoper sklep o izvršbi. V zvezi z navedenimi ugovori je bilo tožniku pravilno pojasnjeno, da je pravnomočno sodbo mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, tožnik pa kljub dvakratnemu pozivu ni konkretno navedel, da obstaja kateri izmed razlogov za vložitev le-teh. Posledično ni izkazal, da bi imel v postopku z njimi verjetne izglede za uspeh oziroma da bi bilo izredna pravna sredstva razumno vložiti. Zgolj pavšalno nestrinjanje s sodbo okrajnega in višjega sodišča ni zadosten razlog, da bi se prosilcu dodelilo BPP za tak postopek, saj bi bilo to v nasprotju z zakonskimi pogoji, določenimi v 24. členu ZBPP.

8.Toženka je svojo odločitev v delu, ki se nanaša na BPP za izvršilni postopek, pravilno oprla tudi na četrto alinejo 8. člena ZBPP. Določba 8. člena ZBPP, ki je uvrščena v uvodno poglavje ZBPP, (taksativno) našteva primere, v katerih se BPP ne dodeli. Če gre za tak primer, organ za BPP ne presoja izpolnjenosti pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v II. in III. poglavju zakona, temveč že na tej podlagi zavrne prošnjo. Ureditev v četrti alineji 8. člena ZBPP določa, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ, razen če izkažejo verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo.

9.Da je zoper njega v teku izvršilni postopek, tožnik v tožbi ne ugovarja. Prav tako ne v prošnji ne v tožbi ne navaja ugovornih razlogov v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ. Kot je sodišče že pojasnilo, zgolj nestrinjanje s pravnomočno sodbo pravdnega sodišča in na njej temelječem izvršilnem postopku, ne pomeni ugovornega razloga, ki bi glede na zakonsko dikcijo utemeljeval dodelitev BPP.

10.Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna ter na zakonu utemeljena. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11.Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev v zadevi, med strankama ni sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju (pravilni uporabi četrte alineje 8. člena ZBPP in 24. člena ZBPP), je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

12.Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu, glede na določbo šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej tožnik plačila sodne takse v tem upravnem sporu oproščen že na podlagi zakona, sodišče o tem ne bo odločalo s posebnim sklepom.