Jedro

Tožnika sta za vse zahtevke navedla eno samo vrednost spornega predmeta, toženec, kateremu procesna skrbnost nalaga izkaz formalnih pogojev za dopustnost predloga za dopustitev revizije, pa ni izkazal, da bi bila vrednost spornega predmeta ocenjena drugače v postopku po tretjem odstavku 44. člena ZPP. Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost (dopustitve) revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Drugi toženec vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero sta bili zavrnjeni njegovi pritožbi in potrjena sodba sodišča prve stopnje o ugotovitvi neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice Dn. št. 2641/2005 in Dn. št. 2820/2005 pri parc. št. 67/2.S k.o. ... na ime drugega toženca, izbrisu 15/32 parc. št. 67/2.S k.o. .... iz vl. št. 108 k.o. ... in njenem pripisu k vl. št. 1516 k.o. .... ter vknjižbi lastninske pravice na ime tožnikov, za vsakega do ½. Navaja, da gre sicer za dva zahtevka, ki pa sta medsebojno povezana tako, da označena vrednost 2.086,46 EUR dopušča vložitev predloga za dopustitev revizije. Kot pravno vprašanje, pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse izpostavlja vprašanje dokaznega bremena pri načelu zaupanja v zemljiško knjigo v povezavi z domnevo o dobrovernostjo vknjiženih lastnikov.

2. Predlog ni dovoljen.

3. Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče revizije ne more dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR. Zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in (kot posledica tega) pripis parcele k drugemu vložku sta objektivno povezana in bi zato bilo mogoče za njiju navesti enotno vrednost spornega predmeta. Drugače pa je pri subjektivni kumulaciji. Upoštevajoč tožbeni zahtevek in razloge izpodbijane (ter priložene prvostopenjske) sodbe toženci v tej pravdi niso enotni sosporniki (pri čemer je bilo o zahtevku zoper prvega, drugega in tretjo toženko pravnomočno odločeno že v prvem odločanju sodišča prve stopnje). Pri subjektivni kumulaciji zahtevkov se ne uporablja peti odstavek 367. člena ZPP, pač pa drugi odstavek 41. člena ZPP o dovoljenosti revizije po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Za take primere nalaga drugi odstavek 41. člena ZPP v zvezi z 39. členom ZPP in drugim odstavkom 44. člena ZPP tožeči stranki, da navede vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek za vsakega toženca posebej.

4. Tožnika sta za vse zahtevke navedla eno samo vrednost spornega predmeta, toženec, kateremu procesna skrbnost nalaga izkaz formalnih pogojev za dopustnost predloga za dopustitev revizije, pa ni izkazal, da bi bila vrednost spornega predmeta ocenjena drugače v postopku po tretjem odstavku 44. člena ZPP. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da gre za nediferencirano navedbo vrednosti spornega predmeta, ki po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost (dopustitve) revizije. Ni namreč mogoče ugotoviti, v katerem delu in na katerega toženca se v tožbi navedena (skupna) vrednost spornega predmeta nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Navedeno pomeni, da strankam v tem postopku revizija ni zagotovljena in je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti. Zato je predlog za dopustitev revizije zavrglo.

5. Sicer pa predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje tudi nadaljnjih formalnih pogojev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ki so predpostavka za njegovo vsebinsko obravnavanje. Zastavlja sicer pravno vprašanje, o katerem naj bi odločilo Vrhovno sodišče, vendar razen načelnega zapisa, da „odpira pravna vprašanja, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse“, ne navede nobenih okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost in ne zatrjuje odstopa od sodne prakse, njene neenotnosti ali neobstoja. Vsebina predloga nakazuje na vsebino revizije, ki v veliki meri posega sploh na v revizijskem postopku neizpodbojno dejansko stanje. Odločitev o zavrženju revizije tako temelji tudi na šestem odstavku 367.b člena ZPP.