Jedro

Ne glede na to, da upnik, upoštevaje določbo 298a. člena ZFPPIPP, terjatve (in ločitvene pravice) ni dolžan prijaviti, pa po oceni sodišča druge stopnje obstaja njegova dolžnost, da v primeru, če upraviteljica ob ustrezni skrbnosti dvomi v njen obstoj in ga zato ob smiselni uporabi 60. člena ZFPPIPP (še pred izdajo in objavo sklepa o preizkusu terjatev, sicer mu začne teči enomesečni rok za vložitev tožbe po drugem odstavku 308. člena ZFPPIPP) pozove, da se o tem izjasni, ustrezno odreagira. Če tega ne stori, upraviteljica pa terjatev in ločitveno pravico prereka, temu pa sledi vložitev tožbe, po oceni sodišča druge stopnje toženec (ne glede na to, da je v sodnem postopku zahtevek zavrnjen) s sklicevanjem na neustrezno skrbnost upraviteljice in na dejstvo, da terjatve v stečajnem postopku ni prijavil, ne more doseči zanj ugodne odločitve o stroških postopka. Ne glede na uspeh v postopku mora ob uporabi četrtega odstavka 60. člena FPPIPP tožnici poravnati nastale stroške postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep o stroških postopka (točka II izreka) spremeni, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka v znesku 512,00 EUR v roku 15 dni od dneva prejema odločbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku v znesku 210,00 EUR v roku 15 dni od dneva prejema odločbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka tožbeni zahtevek zavrnilo, kar je natančneje razvidno iz izreka v tem delu. V točki II izreka je toženo stranko (v nadaljevanju toženca) zavezalo k plačilu stroškov postopka, ki so nastali tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici), in sicer v znesku 514,00 EUR, v primeru zamude z obresti od zapadlosti do plačila.

2. Tožnica z odločitvijo sodišča prve stopnje v točki II izreka ne soglaša. Odločbo v tem delu izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Sklicuje se na 298a. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in pojasnjuje, da toženec zavarovane terjatve in ločitvene pravice ni prijavil, upraviteljica pa na podlagi dokumentacije, s katero je razpolagala, ni mogla ugotoviti, ali je sporna terjatev morebiti že poravnana. Zaradi navedenega je terjatev in ločitveno pravico prerekala. Če se s podatki zemljiške knjige ne bi seznanila, s terjatvijo in ločitveno pravico sploh ne bi bila seznanjena in ju ne bi vnesla v seznam preizkušenih terjatev. Kljub temu pa ni mogla vedeti, ali terjatev (še) obstoji. Zapustnik bi jo lahko morebiti poravnal tik pred smrtjo. V smeri ustrezne skrbnosti je upraviteljica toženca z dopisom z dne 5. 10. 2017 pozvala, da se izjasni, ali terjatev še obstoji in če obstoji, da v skladu s 60. členom ZFPPIPP sporoči ustrezne podatke. Ker toženec na poziv ni odgovoril, je bila tožnica oziroma njena upraviteljica primorana vložiti tožbo. Če bi terjatev in ločitveno pravico priznala, terjatev pa bi bila morebiti že poravnana, bi toženec neupravičeno dobil terjatev poplačano dvakrat. Glede na navedeno tožnica meni, da je ravnala s potrebno skrbnostjo in je toženec tisti, ki je dolžan ob uporabi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP plačati stroške postopka.

Tožnica predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo v točki II izreka spremeni, tako da toženki naloži v plačilo vse nastale pravdne stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

5. Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna.

6. Iz tožbenih navedb izhaja, da je upraviteljica stečaja zapuščine glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje (vpisano zastavno pravico na nepremičninah zaradi zavarovanja denarne terjatve v znesku 1.445,93 EUR z obrestmi), ob upoštevanju določbe drugega odstavka 298a. člena ZFPPIPP, zavarovano terjatev in ločitveno pravico uvrstila v osnovni seznam preizkušenih terjatev. Je pa oboje prerekala, saj iz poslovne dokumentacije, s katero je razpolagala, obstoj terjatve v razmerju do toženca ni bil razviden (tega dejstva pri pokojnem dolžniku ni mogla preveriti), toženec pa se na njen poziv, da v kolikor terjatev še obstoji, ob smiselni uporabi 60. člena ZFPPIPP, sporoči znesek glavnice, obračunanih obresti in stroškov ter opiše dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka in predloži dokaze zanje, ni odzval. Zgolj dejstvo, da obstoji pravna podlaga za vpis zastavne pravice, namreč (še) ne dopušča zaključka, da terjatev (še vedno) obstoji. Ker je bila tožnica po sklepu o preizkusu terjatev napotena na pravdo, zahteva povrnitev stroškov postopka ob uporabi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.

7. Toženec je zahtevku na povrnitev stroškov nasprotoval s trditvami, da je razlog za vloženo tožbo v opustitvi dolžne skrbnosti tožnice oziroma v njenem imenu upraviteljice, ki je imela možnost v zemljiški knjigi z vpogledom v sklep v zavarovanju in priloge preveriti vse podatke.

8. Sodišče prve stopnje je v točki 8 obrazložitve o stroških postopka odločilo na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP. Ocenilo je, da bi lahko upraviteljica ob ustrezni skrbnosti, z vpogledom v zemljiško knjigo, če že nima urejenih lastnih evidenc v zvezi s terjatvami (tudi terjatvijo toženca), brez sodelovanja toženca, ugotovila, kaj je podlaga za nastanek hipoteke in terjatve, zavarovane z njo in se na ta način izognila sodnemu postopku. Zaradi tega ni uporabljiva določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Sicer pa upnik (toženec) v tem postopku terjatve ni prijavil, vse okoliščine v zvezi s terjatvijo je ugotavljala upraviteljica, po mnenju sodišča prve stopnje z nezadostno skrbnostjo.

9. S takšnim stališčem sodišča prve stopnje ni mogoče soglašati.

10. Določba 298a. člena ZFPPIPP pomeni ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni treba prijaviti v stečajnem postopku. Vendar pa velja terjatev (le) za prijavljeno, saj jo mora upravitelj, kot vse ostale terjatve, preizkusiti. Ker upraviteljica v obravnavani zadevi ni razpolagala s podatkom, ali terjatev, ki sicer temelji na izvršilnem naslovu in je zavarovana s hipoteko, še obstoji (iz poslovnih listin to ni izhajalo, od dolžnika pa podatkov ni mogla pridobiti), je povsem pravilno in v skladu z ustrezno skrbnostjo pozvala upnika, da ji v primeru, če terjatev še obstoji, ob smiselni uporabi 60. člena ZFPPIPP predloži podatke v zvezi z zavarovano terjatvijo. Ker se toženec na poziv ni odzval, je terjatev (in ločitveno pravico) utemeljeno prerekala in kasneje vložila tožbo na ugotovitev njunega neobstoja. Ne glede na to, da upnik, upoštevaje določbo 298a. člena ZFPPIPP, terjatve (in ločitvene pravice) ni dolžan prijaviti, pa po oceni sodišča druge stopnje obstaja njegova dolžnost, da v primeru, če upraviteljica ob ustrezni skrbnosti dvomi v njen obstoj in ga zato ob smiselni uporabi 60. člena ZFPPIPP (še pred izdajo in objavo sklepa o preizkusu terjatev, sicer mu začne teči enomesečni rok za vložitev tožbe po drugem odstavku 308. člena ZFPPIPP) pozove, da se o tem izjasni, ustrezno odreagira. Če tega ne stori, upraviteljica pa terjatev in ločitveno pravico prereka, temu pa sledi vložitev tožbe, po oceni sodišča druge stopnje toženec (ne glede na to, da je v sodnem postopku zahtevek zavrnjen) s sklicevanjem na neustrezno skrbnost upraviteljice in na dejstvo, da terjatve v stečajnem postopku ni prijavil, ne more doseči zanj ugodne odločitve o stroških postopka. Ne glede na uspeh v postopku mora ob uporabi četrtega odstavka 60. člena FPPIPP tožnici poravnati nastale stroške postopka.

11. Toženec je dolžan tožnici plačati naslednje pravdne stroške: sestava odgovora na tožbo po tar. št. 19/1 Odvetniške tarife (OT) 300 točk, prva pripravljalna vloga po tar. št. 19/1 OT 300 točk, narok za glavno obravnavo po tar. št. 20/1 OT 300 točk, materialni stroški 2% od skupne vrednosti storitev in 22% DDV, skupaj 512,00 EUR.

12. Ker je tožnica s pritožbo uspela, ji je toženec dolžan povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena). Pripadajo ji naslednji stroški: sestava pritožbe po tar. št. 21 OT 375 točk in 22% DDV, skupaj 210,00 EUR.