Jedro

Registrski organ se sploh ne bi smel spuščati v vsebinsko presojo menjalnega razmerja in da ima vsak družbenik izrecno zagotovljeno zakonsko pravico vložiti zahtevo za sodni preizkus menjalnega razmerja po drugem odstavku 605. člena ZGD-1 v zvezi s tretjim odstavkom 638. člena ZGD-1. Gre za morebitni poseg v individualni pravni oziroma ekonomski interes družbenika. Bistvo oddelitve s prevzemom je univerzalno pravno nasledstvo v zvezi z oddeljenim delom (šesti odstavek 623. člena ZGD-1), kar zagotavlja pravno varstvo upnikom, ne pa nujnost pridobitve poslovnega deleža s strani vseh družbenikov v prevzemni družbi. Družbenikom prenosne družbe načeloma res pripada delež v prevzemni družbi (sedmi odstavek 623. člena ZGD-1) in če ga prevzemna družba sploh ne zagotovi oziroma ne v zadostni višini, ima družbenik možnost sodnega preizkusa menjalnega razmerja po 605. členu ZGD-1 v zvezi s tretjim odstavkom 638. člena ZGD-1. Če pa družbenik prenosne družbe soglaša, da ne dobi deleža v prevzemni družbi (dobi pa sporazumno nekaj drugega, kot je bilo to v tem primeru - večji poslovni delež v prenosni družbi, tudi ne bo imel razlogov zahtevati sodni preizkus menjalnega razmerja), ga registrsko sodišče ne more v to prisiliti, ker bi lahko, glede na svoj interes, in kot utemeljeno navaja predlagatelj - subjekt vpisa v pritožbi, “juridično sekundo za tem” prenesel poslovni delež v prevzemni družbi na zdajšnje končno stanje. S to “operacijo” bi imel družbenik prenosne družbe samo dodatne stroške notarja, rezultat pa bi bil isti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja - subjekta vpisa za vpis oddelitve s prevzemom. Ugotovilo je, da iz predloženega Notarskega zapisa Pogodbe o oddelitvi in prevzemu SV 242/15 z dne 4. 6. 2015 in Popravka notarske listine SV 242/15 z dne 4. 6. 2015 izhaja, da je menjalno razmerje za deleže v prevzemni družbi 1:1 oziroma 1,00 EUR osnovnega vložka v prenosni družbi za 1,00 EUR vložka v prevzemni družbi. Družbenikom naj bi bili na podlagi menjalnega razmerja ob koncu zagotovljeni osnovni vložki in poslovni deleži v prenosni in prevzemni družbi, in sicer v prenosni družbi T. F. v vrednosti 30.651,995 EUR, kar predstavlja 50 % poslovni delež prenosne družbe, S. Ž. prav tako v vrednosti 30.651,995 EUR, kar predstavlja 50 % poslovni delež prenosne družbe, ter J. P. v vrednosti 30.652,00 EUR, kar predstavlja 100 % poslovni delež v prevzemni družbi. Navedeno menjalno razmerje in oddelitev s prevzemom, kot je opisano v Pogodbi o oddelitvi in prevzemu, z upoštevanjem Notarskega zapisa Dogovora o prenosu poslovnega deleža zaradi realizacije oddelitve in prevzema SV 244/15 z dne 10. 7. 2015, je v nasprotju s sedmim odstavkom 623. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Po tej zakonski določbi se namreč pri razdelitvi in oddelitvi (kamor se šteje tudi oddelitev s prevzemom) družbenikom prenosne družbe zagotovijo poslovni deleži nove ali prevzemne družbe. V konkretnem primeru pa družbenici prenosne družbe T. F. in S. Ž. nista dobili nobenega deleža v prevzemni družbi, kar je v nasprotju s cit. zakonsko določbo in tudi z določenim menjalnim razmerjem 1:1. Namen, ki ga želijo družbeniki doseči, in je razviden iz Pogodbe o oddelitvi in prevzemu ter Dogovora o prenosu poslovnega deleža (prepustitev poslovnega deleža družbenika J. P. za del premoženja prenosne družbe), ni mogoč z uporabo instituta oddelitve s prevzemom, saj ne gre za oddelitev, kot jo opredeljuje zakon (sedmi odstavek 623. člena ZGD-1).

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj - subjekt vpisa iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). V pritožbi navaja, da so pravne norme, ki so namenjene varstvu družbenikov (“notranjim” deležnikom) praviloma dispozitivne narave, zlasti kadar družbeniki, v korist katerih so opredeljene, s tem soglašajo. V konkretnem primeru so vsi družbeniki, ki so celo vsi bili direktorji prenosne družbe, in so nedvomno poznali poslovanje ter razmere, soglašali s Pogodbo o oddelitvi in prevzemu v Notarskem zapisu SV 242/15 z dne 4. 6. 2015, ki so jo že sklenili v svojstvu direktorjev. Že po naravi stvari ni pravnega argumenta (razen pri formalistični interpretaciji), zakaj bi moral družbenik dobiti delež v prevzemni družbi, če ga ne želi oziroma se izrecno sam kot družbenik neposredno strinja s pogodbo o oddelitvi in prevzemu, brez preglasovanja ter brez nasilnega posega v njegov pravni in ekonomski položaj. To strinjanje jasno izhaja iz Notarskih zapisov SV 243/15 in SV 244/15. Bistvo oddelitve s prevzemom je univerzalno pravno nasledstvo v zvezi z oddeljenim delom, ne pa nujnost pridobitve poslovnega deleža s strani vseh družbenikov. Odstopanje od kapitalskih razmerjih posega v ekonomski položaj družbenikov, s čimer lahko vsak družbenik soglaša in se do tega tudi lahko individualno opredeli, oziroma si prek sodnega preizkusa menjalnega razmerja po 605. členu ZGD-1 zagotovi ustrezen ekonomski položaj. V tem primeru so se družbeniki strinjali z dano oddelitvijo s prevzemom. Registrski organ se po svoji pristojnosti sploh ne bi smel sam spuščati v vsebinsko presojo menjalnega razmerja. Ob smiselni uporabi pravil o pripojitvi je iz določb 605. člena ZGD-1 jasno razvidno, da sodišču ne gre po uradni dolžnosti presoja menjalnega razmerja. Vsak družbenik ima izrecno zagotovljeno zakonsko pravico vložiti zahtevo za sodni preizkus menjalnega razmerja po drugem odstavku 605. člena ZGD-1. Torej so družbeniki tisti, ki jim je prepuščena odločitev glede menjalnega razmerja, oziroma glede zagotovitve deležev z njim.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZSReg, ki ga je v izpodbijanem sklepu povzelo sodišče prve stopnje, registrsko sodišče ugodi zahtevku za vpis v sodni register, če ugotovi: (1.) da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, (2.) da listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, (3.) da so bile listine izdane v predpisanem postopku, (4.) da so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Zaključek sodišča prve stopnje, da je predlagani vpis v nasprotju s sedmim odstavkom 623. člena ZGD-1, ker družbenici prenosne družbe nista dobili nobenega deleža v prevzemni družbi, je razumeti kot njegovo ugotovitev, da ni izpolnjen zadnji pogoj za vpis, to je pogoj po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZSreg. Vendar pa presoja drugih materialnopravnih predpostavk, ki jih za vpis določa zakon, in kot jo je opravilo sodišče prve stopnje, presega okvir materialnopravnega preizkusa po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZSreg, kar utemeljeno navaja predlagatelj - subjekt vpisa v pritožbi. Prav ima, da se registrski organ po svoji pristojnosti sploh ne bi smel spuščati v vsebinsko presojo menjalnega razmerja in da ima vsak družbenik izrecno zagotovljeno zakonsko pravico vložiti zahtevo za sodni preizkus menjalnega razmerja po drugem odstavku 605. člena ZGD-1 v zvezi s tretjim odstavkom 638. člena ZGD-1. Gre za morebitni poseg v individualni pravni oziroma ekonomski interes družbenika.

5. Prav tako predlagatelj - subjekt vpisa v pritožbi utemeljeno navaja, da je bistvo oddelitve s prevzemom univerzalno pravno nasledstvo v zvezi z oddeljenim delom (šesti odstavek 623. člena ZGD-1), kar zagotavlja pravno varstvo upnikom, ne pa nujnost pridobitve poslovnega deleža s strani vseh družbenikov v prevzemni družbi. Družbenikom prenosne družbe načeloma res pripada delež v prevzemni družbi (sedmi odstavek 623. člena ZGD-1) in če ga prevzemna družba sploh ne zagotovi oziroma ne v zadostni višini, ima družbenik možnost sodnega preizkusa menjalnega razmerja po 605. členu ZGD-1 v zvezi s tretjim odstavkom 638. člena ZGD-1. Če pa družbenik prenosne družbe soglaša, da ne dobi deleža v prevzemni družbi (dobi pa sporazumno nekaj drugega, kot je bilo to v tem primeru - večji poslovni delež v prenosni družbi, tudi ne bo imel razlogov zahtevati sodni preizkus menjalnega razmerja), ga registrsko sodišče ne more v to prisiliti, ker bi lahko, glede na svoj interes, in kot utemeljeno navaja predlagatelj - subjekt vpisa v pritožbi, “juridično sekundo za tem” prenesel poslovni delež v prevzemni družbi na zdajšnje končno stanje. S to “operacijo” bi imel družbenik prenosne družbe samo dodatne stroške notarja, rezultat pa bi bil isti. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti pa zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave), samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Zato je ugodilo pritožbi predlagatelja - subjekta vpisa, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP, 3. točko 39. člena in 19. členom ZSReg ter 37. členom ZNP.

6. V novem odločanju naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o zadevi in upošteva materialnopravne razloge sodišča druge stopnje za njegovo odločitev v tem sklepu.