Jedro

V zadevi je bistveno le, da v času izdaje izpodbijane odločbe tožnica ni razpolagala z veljavnim soglasjem pristojnega organa za podstavitev predmetnega objekta na območje državne ceste. Morebitno kasneje pridobljeno soglasje bi lahko vplivalo le na morebitni izvršilni postopek.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je inšpekcijski organ tožnici naložil odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje tam navedenih dimenzij, ki je postavljen ob državni cesti - regionalni cesti II. reda R2-444, odsek 1473 Vipava – Ajdovščina v km 6.170 desno, v naselju Ajdovščina, v varovalnem pasu te ceste, na parc. 2188, na meji s parc. 2099, obe k.o. ...

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnica postavila predmeten oglasni objekt, ne da bi si pred tem pridobila potrebno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljevanju Direkcija). Inšpekcijski organ navaja, da je tožnica sicer podala vlogo za pridobitev soglasja za postavitev predmetnega objekta, ki pa je bila z odločbo Direkcije z dne 7. 4. 2017 zavrnjena. Po navedenem so bile v inšpekcijskem postopku ugotovljene kršitve določb 78. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1).

3. Drugostopni organ je tožničino pritožbo zavrnil in v celoti sledil ugotovitvam prvostopnega organa. Pojasnjuje, da je v zadevi pomembno le, ali je za sporni objekt pridobljeno ustrezno soglasje upravljalca cest. Da to ni pridobljeno, niti ni sporno, niti na to ne vpliva, da v času izdaje odločbe odločitev o zavrnitvi soglasja še ni bila dokončna.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. Meni, da je bila odločitev inšpekcijskega organa preuranjena in v nasprotju z načelom ekonomičnosti, saj je zoper odločitev Direkcije o zavrnitvi njene vloge za izdajo soglasja vložila pritožbo, o kateri v času izdaje izpodbijane odločbe še ni bilo odločeno, zoper dokončno odločitev pa je vložila tožbo na naslovno sodišče, o kateri v času vložitve tožbe prav tako še ni bilo odločeno. Utemeljuje, zakaj meni, da „goji“ inšpektorica do nje osebne zamere in uveljavlja kršitev varstva pravic strank v upravnem postopku. Predlaga vpogled v določene listine, ki so tudi del upravnega spisa, in zaslišanje njenega zakonitega zastopnika.

5. Tožena stranka je sodišču poslana upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Z izpodbijano odločbo je bil tožnici izrečen inšpekcijski ukrep, ki temelji na določbi 6. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1. Po navedeni določbi pristojni inšpektor za ceste odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje, ki je v območju državne ceste postavljen brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja.

8. Obveščanje in oglaševanje ob državni cesti ureja določba 78. člena ZCes-1, ki v tretjem odstavku določa, da se objekti za obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah v naselju lahko postavljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. V petem odstavku tega člena je določeno, da soglasje za postavitev objektov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, katerih gradnja je predvidena v območju državne ceste, izda Direkcija na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestila, namenjenega izboljšanju prometne varnosti, katerega postavitev se odredi z delovnim nalogom direkcije.

9. Iz citiranih določb izhaja, da je edini pogoj za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 6. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1 ugotovitev inšpektorja, da je v območju državne ceste postavljen objekt za obveščanje in oglaševanje, za katerega soglasje ni bilo pridobljeno oziroma je postavljen v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja.

10. Ker v obravnavani zadevi ni sporno, da tožnici do izdaje izpodbijane odločbe soglasje iz 78. člena ZCes-1 ni bilo izdano, je bil ukrep inšpekcijskega organa, utemeljen na prvem odstavku 118. člena ZCes-1, pravilen in utemeljen na zakonu.

11. Na drugačno odločitev na vpliva navedba, da o zavrnitvi soglasja za postavitev predmetnega objekta še ni bilo pravnomočno odločeno. Kot je bilo že pojasnjeno, je v zadevi bistveno le, da v času izdaje izpodbijane odločbe tožnica ni razpolagala z veljavnim soglasjem pristojnega organa za podstavitev predmetnega objekta na območje državne ceste. Morebitno kasneje pridobljeno soglasje bi lahko vplivalo le na morebitni izvršilni postopek.

12. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona u upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je v zadevi sporna le pravna presoja dejstev, ki med strankama postopka niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

13. Odločitev o stroških postopka tožeče in tožene stranke temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.